V preteklosti smo gradili šolske in vzgojno varstvene objekte mimo današnjih tehnoloških spoznanj o izolaciji objektov kakor tudi brez spoznanj o energetski krizi.
Vse to nas je sedaj dohitelo in kliče po reševanju problematike in po posodobitvi objektov, da bodo ustrezali današnjim standardom glede funkcije in glede rabe energije. Taka posodobitev seveda stane, vendar imamo v ta namen možnost koriščenja nepovratnih finančnih sredstev Evropske unije preko strukturnih skladov, seveda po predhodnem izpolnjevanju naših državnih zahtev.
Naš šolsko vzgojni fond šteje približno 1600 objektov, od katerih je večina potrebna kompletne prenove. Skoraj pri vseh objektih je potrebna prenova zunanjega ovoja posameznega objekta in sprememba strojnih inštalacij, kar pomeni možnost prehoda na rabo obnovljivih virov energije, odvisno od naravnih danosti lokacije objekta.
Ob tem nas je zajela še svetovna gospodarska kriza v obliki zmanjšanja naročil našim podjetjem za izvoz. V našem zavodu smo v ta namen pripravili analizo možnih zaposlitev pri pripravi in izvedbi projektov obnove šolskih in vzgojno varstvenih objektov v Republiki Sloveniji. Za izhodišče te analize smo vzeli pripravo potrebnih projektov za energetsko obnovo šolskih objektov, kakor jih predvideva upravni akt, ki bo podlaga za javni razpis za podelitev nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov.
Na javni razpis se bodo lahko prijavile lokalne skupnosti. Za pripravo potrebne projektne dokumentacije za udeležbo na javnem razpisu je potreben team strokovnjakov različnih profilov.
 OŠ Starše, pogled na telovadnico, ki služi tudi kot večnamenska dvorana |
Priprava projektne dokumentacije
Projekt se lahko prične pripravljati po sprejemu ustreznega sklepa organa lokalne skupnosti. Skupaj s pisnim naročilom je treba ustrezno oblikovati projektno nalogo s posredovanjem potrebnih podatkov o dotakratni energetski porabi objekta. Te podatke pripravi oseba, zadolžena za področje gospodarjenja z nepremičninami v lokalni skupnosti.
- Projektni team, ki ga sestavljajo predvsem projektanti s področja gradnje objektov, pripravi projekt obnove fasade in kritine ter stavbnega pohištva. Pri tem je treba uporabiti tudi določbe Pravilnika o učinkoviti rabi energije.
Za takšno delo se predvideva team 3 delavcev v trajanju 2 – 3 mesece.
- V nadaljevanju je obvezno izdelati elaborat gradbene fizike po pogojih obnovljenega objekta.
Vzporedno je treba ugotoviti potencial naravnih danosti lokacije objekta za ugotovitev možnosti rabe obnovljivega vira energije. Iskanje potenciala gre predvsem v tri smeri (energija zemlje, energija podzemne vode in lesna biomasa).
Po sprejemu odločitve o izboru energenta je treba pripraviti poleg strojnega projekta, prilagojenega novim toplotnim pogojem objekta, tudi strojni projekt in projekt rabe obnovljivega vira energije (rudarski projekt v primeru koriščenja energije zemlje ali podzemne vode). Poleg tega je treba izdelati tudi nov elektro projekt (ali ustrezno dopolniti obstoječega).
To delo bo zaposlilo enega strojnega projektanta in enega naravoslovnega inženirja za čas 1 – 2 mesecev.
- Na osnovi projektantskih predračunov in zbranih podatkov o porabi energije v preteklih obdobjih je moč izračunati ekonomsko upravičenost investiranja. Sočasno se lahko ugotovi letni prihranek pri obratovalnih stroških in čas samopokritja investicije.
Sočasno s pripravo na javni razpis to delo zahteva enega visoko izobraženega delavca za čas enega meseca.
- Lokalna skupnost ima po opravljenih delih zbrano vso dokumentacijo za prijavo na javni razpis kakor tudi vso potrebno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa za izbor izvajalcev.
Priprava projektne dokumentacije bo v skupnem številu zahtevala delo približno 6 delavcev za čas 14 mesecev.
Izvedba obnovitvenih del
Za povprečni šolski objekt v Sloveniji predvidevamo izvedbo naslednjih del:
- zamenjava stavbnega pohištva,
- izvedba fasadersko izolaterskih del in
- krovsko kleparska dela z izolacijo.
Delo lahko opravi ekipa 10 delavcev v treh mesecih.
Izvedba del za rabo obnovljivega vira energije bo obsegala delo 3 izvajalcev v enem mesecu.
Izdelava strojne opreme (toplotna oprema, zalogovniki, hranilniki) zahteva delo kvalificiranih delavcev strojne stroke in kovinsko predelovalne industrije. Predvideni čas trajanja del je en mesec.
Montažo in zagon strojne opreme lahko opravijo 3 kvalificirani delavci v enem mesecu.
Izvedba obnovitvenih del, vključno s pripravo materiala za vgradnjo, bo zahtevala delo približno 19 delavcev v času 39 mesecev. Upoštevati je treba, da v zimskih razmerah del ni mogoče opravljati, tako da je predvideni čas za opravljanje del maksimalno 9 mesecev v letu. Tako smo ocenili potrebna dela, število delavcev in čas za obnovo enega povprečnega šolskega ali vzgojno varstvenega objekta. Poudariti pa je treba, da je treba tako prenoviti skoraj 1600 objektov.
Zaposlitvene možnosti
V Sloveniji nimamo neomejenega število izvajalcev, ki bi lahko izvajali takšna dela. Navedena dela so lahko predvsem v domeni manjših gradbenih podjetij, slovenske kovinsko-predelovalne industrije in manjših slovenskih podjetij za izvajanje rudarskih del ter inženiringov za izvajanje in nadzor nad gradnjo objektov.
Ugotovimo lahko, da ena gradbena ekipa lahko letno obnovi 3 do 4 objekte. Strojniki v kovinsko-predelovalni industriji izdelajo toplotne opreme maksimalno za 10 šolskih objektov letno. Montažerji inštalirajo in opremijo letno do deset objektov. Rudarski delavci pripravijo za rabo obnovljivega vira energije do deset objektov letno. Podobna predvidena količina del je tudi v projektivi.
In sedaj naprej k obnovitvi 100 objektov letno. Izvedba takšnega obsega del bi nudila zaposlitev:
- 25 gradbenim malim podjetjem, vsekakor pa skupaj 250 do 300 delavcem,
- 10 malim podjetjem iz kovinsko predelovalne industrije (30 delavcev),
- 10 malim podjetjem inštalatersko montažerske stroke (30 delavcev),
- 10 malim podjetij iz rudarske stroke (30 delavcev).
K temu lahko prištejemo še delavce v proizvodnji stavbnega pohištva in delavce v industriji izolacijskih materialov. Mirno lahko rečemo, da bi izvedba obnovitvenih del v obsegu 100 objektov letno nudila zaposlitev 500 delavcev letno samo za obnovo šolskih objektov. Pri tem pa tudi ne smemo zanemariti potrebnega transporta za vse materiale in proizvode.
 Kotlovnica s toplotno črpalko moči 90 kW, ki izkorišča energijo podzemne vode |
|
 Na novo zgrajen prizidek z učilnicami in telovadnico |
Finančni izračuni
Vse to nam še ne pove dovolj. Zato je treba narediti še finančno primerjavo porabe energije pred in po obnovi. Za izhodišče vzemimo povprečno porabo kurilnega olja v šolskem objektu (v Sloveniji imamo nekaj šol in vrtcev priklopljenih na daljinsko ogrevanje in nekaj na zemeljski ali tekoči naftni plin), ki predstavlja 20.000 l ekstra lahkega kurilnega olja. Tako lahko ugotovimo, da letno porabimo za ogrevanje šolskih objektov in vrtcev 32.000 t ekstra lahkega kurilnega olja (1 t = 1000 l). To v nadaljevanju pomeni, da letno porabimo za ogrevanje 17.024.000 EUR za ogrevanje (1 l = 0,532 EUR po cenah s spletne strani Petrola 10. 4. 2009).
Cena litra kurilnega olja je v ponovnem vzponu in je pričakovati do konca naslednjega leta dvig vsaj za 20 %. Zaradi izolacije šolskih objektov in prehoda na rabo obnovljivega vira energije lahko letno privarčujemo minimalno 60 %, kar pomeni skupni prihranek pri ogrevanju 10.214.400 EUR.
Možnosti financiranja
EU nam preko strukturnih skladov v naslednjih petih letih ponuja 185 milijonov EUR nepovratnih sredstev za takšno obnovo šolskih objektov. Letna vsota nepovratnih sredstev EU, obogatena z obvezno državno soudeležbo, in minimalni prispevek lokalne skupnosti pomenita, da lahko v naslednjih petih letih letno investiramo v takšen program skoraj 50 milijonov EUR.
Zaključek
Ko se ciklus zaokroži, smo zaposlili domače delavce, se veliko naučili s področja izvajanja toplotnih izolacij in izdelave ter montaže toplotne opreme. Obnovili smo objekt in s tem bomo posledično prihranili pri tekočih stroških ogrevanja. Hkrati pa smo z izvajanjem takšnega projekta povečali rabo obnovljivega vira energije in tudi zmanjšali toplogredne emisije.
Vzroke za odlašanje pri odločitvi za koriščenje sredstev EU, ki ležijo neizkoriščena dobesedno pred našim pragom ali vsaj na našem dosegu, pa moramo poiskati v našem načinu razmišljanja, počasni pripravi državnega aparata na spremembe in v trajanju mandata naših županov, saj se župani stežka odločajo za investicije, ker v enem mandatu težko pokažejo rezultate svojega dela.
erevija varčujem z energijo osnovna šola oš starše geotermalna energija varčevanje energije inšalacije ekologija zelena energija toplotna črpalka energetika šole javni objekti
