Plinska toplotna črpalka ali plinska kondenzacijska peč?

Ob tem je potrebno omeniti, da napeljava zemeljskega plina teče mimo njegove hiše.

Plinska toplotna črpalka je sestavljena iz motorja z notranjim zgorevanjem na plin in običajne napeljave, ki jo ima vsaka toplotna črpalka. Motor poganja še majhen generator in kompresor, porabe elektrike ni, izkoristek pa je odličen, saj zajamemo tudi toploto vročih izpušnih plinov iz motorja.

Z njo se lahko ogrevamo in hladimo, ideja prihaja z Japonske in Azije, kjer so hoteli z njimi zmanjšati porabo elektrike v najbolj vročih poletnih dneh. Izdelek je tehnično dognan, najmanjši imajo moč 22 pa do 150 kW. Hitro startajo, polno delovno obremenitev dosežejo že po nekaj minutah, odtaljevalnega cikla nimajo in delujejo enakomerno pri nizkih temperaturah.

Vzdrževanje in izkoristek plinske toplotne črpalke

Plinske toplotne črpalke vzdrževalca rabijo po 10.000 urah ali po petih letih. Serviser bo menjal olje, svečke, nastavil zračnost ventilov in mešalnih loput ter motor očistil. Te toplotne črpalke dosegajo izjemen izkoristek in COP 1,6, vendar samo, če so obremenjene, drugače moramo toploto zavreči preko zračnega izmenjevalca.

Primerjava učinkovitosti  – plinska toplotna črpalka in kondenzacijska plinska peč

Za primerjavo: če današnje plinske peči dosegajo skoraj 100% izkoristek, ima plinska toplotna črpalka 160 % izkoristek. Primerne so za stalne porabnike toplote in hladu. Na pogled so podobne kot običajne zunanje enote toplotne črpalke, samo malo večje, tudi hrup toplotne črpalke je primerljiv, 60 dB, predtok pa od 50 do 60°C. Ob izpadu elektrike deluje naprej, saj za delovanje proizvaja svojo elektriko.

Plinska toplotna črpalka  je v primerjavi s kondenzacijsko plinsko pečjo znatno bolj učinkovita. To pomeni, da za ogrevanje enake količine vode potrebuje manj energije. Razmerje učinkovitosti se izrazi s koeficientom COP (Coefficient of Performance).

Plinsko toplotno črpalko poganja batni motor na plin

COP plinske toplotne črpalke se običajno giblje od 3 do 5, medtem ko je COP kondenzacijske plinske peči od 0,9 do 1,1. To pomeni, da lahko plinska toplotna črpalka iz ene enote vložene energije ustvari 3 do 5 enot toplotne energije, medtem ko lahko kondenzacijska plinska peč iz ene enote vložene energije ustvari le 0,9 do 1,1 enote toplotne energije.

Primer:

Recimo, da želite ogreti hišo s 100 kW toplotne moči. Če bi uporabili kondenzacijsko plinsko peč, bi potrebovali 100 kW energije v obliki plina. Če pa bi uporabili plinsko toplotno črpalko s COP 4, bi potrebovali le 25 kW.

Cene elektrike zemeljskega plina in elektrike so se v zadnjih petih letih povišale za več kot 50 odstotkov (cena plina nekoliko bolj kot elektrike). Razlogi za povečanje cen so povečano povpraševanje po energiji, zmanjšana dobava zemeljskega plina iz Rusije, vojna v Ukrajini ter špekulativne dejavnosti na trgu z energijo.

Zemeljski plin velja za najčistejše fosilno gorivo z najmanjšimi izpusti ogljikovega dioksida pri zgorevanju. Za ogrevanje lahko izberemo plinsko kondenzacijsko peč ali toplotno črpalko – bodisi plinsko bodisi hibridno, ki kombinira ogrevanje z obnovljivim virom energije in plinom. Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji poteka po distribucijskem plinovodnem omrežju kar v 86 občinah, z njim se oskrbuje 135.413 odjemalcev.

Primerjava emisij CO2 pri ogrevanju z različnimi viri energije

Vsa morebitna dodatna vprašanja napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.