Čeprav so zime v zadnjih letih pogosto mile, ogrevalna sezona v Sloveniji še vedno traja več kot 200 dni. Prav letošnja zima pa je znova pokazala, kaj pomeni daljše obdobje nizkih temperatur, jutranje minuse in obremenjen ogrevalni sistem. V takšnih razmerah se marsikdo vpraša: ali toplotna črpalka pri nizkih temperaturah res deluje zanesljivo?
Iz prakse lahko odgovorimo jasno: da – če je sistem pravilno izbran, dimenzioniran in nastavljen.
Toplotna črpalka pri nizkih temperaturah – izkušnja iz prakse
Primer dobre prakse prihaja iz severovzhodne Slovenije, kjer se temperature v zimskih mesecih redno spuščajo globoko pod ledišče. Gre za enodružinsko hišo s približno 270 m² ogrevane površine, z zamenjanimi okni in vhodnimi vrati, a le povprečno toplotno izolacijo, kar je zelo značilno za številne obstoječe slovenske hiše.
Lastnika sta se pred leti najprej ogrevala s pečjo na kurilno olje, pri čemer sta letno porabila približno 2.000 do 2.500 litrov. Kasneje sta nekaj sezon prešla na peč na drva. Ogrevanje z drvmi, je bilo sicer stroškovno ugodnejše, vendar fizično zahtevno in časovno potratno. Zaradi želje po večjem udobju in zanesljivem, avtomatskem delovanju sta se pred šestimi leti odločila za toplotno črpalko zrak–voda.
Pomemben podatek za vse, ki se ogrevajo z radiatorji: hiša ima klasično radiatorsko ogrevanje. Radiatorji med ogrevalno sezono niso vroči, temveč stalno topli, kar pomeni, da sistem deluje z enakomernim, nizkotemperaturnim režimom. Kljub temu se prostori po segrevanju ohranjajo prijetno topli, notranja temperatura pa se stabilno giblje okoli 22 do 23 °C, brez občutka nihanja ali hladnih con.
Prijetnih 22 °C v bivalnem prostoru tudi v zimskem času – stabilna notranja temperatura kljub mrazu zunaj.
Kako se je sistem obnesel v letošnji zimi?
Letošnja zima je bila po dolgem času znova prava preizkušnja za ogrevalne sisteme. Zunanje temperature so se v določenih obdobjih spustile tudi do –18 °C, vendar je ogrevanje delovalo neprekinjeno in brez motenj.
Med obratovanjem v najhladnejših obdobjih je sistem občasno prešel v režim odtajanja zunanje enote (defrost), kar je normalen pojav pri nizkih temperaturah. Pri tem so električni grelci le kratkotrajno podpirali delovanje sistema, ogrevanje prostorov pa je bilo kljub temu ves čas enakomerno in brez občutnih nihanj notranje temperature.
V preteklih letih so letni stroški ogrevanja znašali manj kot 1.000 €, letošnjo sezono pa lastnik ocenjuje, da bodo zaradi daljše in hladnejše zime za približno 100 do 200 € višji. Kljub temu so stroški še vedno občutno nižji kot v času ogrevanja s kurilnim oljem, hkrati pa je udobje bivanja neprimerljivo večje.
Udobje, ki ga pri klasičnih sistemih ni
Pomemben del zadovoljstva ni le strošek, temveč udobje bivanja. Sistem deluje samodejno, brez dnevnega nalaganja goriva ali nadzora, obenem pa zagotavlja tudi:
- stalno pripravo sanitarne tople vode (200-litrski zalogovnik),
- razpoložljivost tople vode skozi vse leto,
- stabilno notranjo temperaturo tudi ob dolgotrajnih nizkih zunanjih temperaturah.
Za starejše uporabnike ali gospodinjstva, ki si želijo brezskrbnega ogrevanja, je to pogosto odločilen dejavnik.
Ali je toplotna črpalka sploh primerna za nizke temperature?
Eden najpogostejših mitov je, da toplotna črpalka pri nizkih temperaturah ne deluje učinkovito. Resnica je nekoliko drugačna.
Sodobne toplotne črpalke zrak–voda so zasnovane za delovanje tudi v zahtevnih zimskih razmerah. Ključni dejavniki so:
- kakovost zunanje enote,
- pravilna moč glede na toplotne izgube objekta,
- nizkotemperaturni ogrevalni sistem (talno gretje ali večji radiatorji),
- pravilne nastavitve regulacije.
V praksi se pogosto izkaže, da toplotna črpalka svojo stabilnost in zanesljivost pokaže prav takrat, ko so razmere najzahtevnejše – ob dolgotrajnih minusih in visoki potrebi po toploti.
Prijetnih 22 °C v bivalnem prostoru tudi takrat, ko je zunaj prava zima.
Toplotna črpalka pri nizkih temperaturah in dolgoročni prihranki
Čeprav začetna naložba v toplotno črpalko ni zanemarljiva, dolgoročni izračuni pogosto govorijo v njen prid. Poleg nižjih letnih stroškov ogrevanja uporabniki izpostavljajo še:
- manjšo odvisnost od nihanja cen fosilnih goriv,
- manj vzdrževanja v primerjavi s klasičnimi sistemi,
- višjo bivalno ugodnost,
- možnost kombinacije s sončno elektrarno.
Tudi v letih z izrazitejšo zimo, kakršna je letošnja, se razlika v stroških v primerjavi s kurilnim oljem ali plinom še vedno jasno pokaže, kljub temu da so se cene elektrike v zadnjih letih nekoliko zvišale.
Na kaj biti pozoren pri izbiri sistema?
Ker je zanimanje za toplotne črpalke v zadnjih letih močno naraslo, se je na trgu pojavilo tudi veliko ponudnikov z zelo različnimi izkušnjami. Prav zato je pri izbiri pomembno:
- da sistem projektira strokovnjak z referencami,
- da je moč toplotne črpalke prilagojena dejanskemu objektu,
- da se ne izbira zgolj na podlagi najnižje cene,
- da je zagotovljena dolgoročna servisna podpora.
Toplotna črpalka je naložba za več desetletij – pravilna odločitev se zato pozna vsako zimo znova.
Kaj nam pove izkušnja iz prakse?
Izkušnja iz prakse kaže, da toplotna črpalka pri nizkih temperaturah ob pravilni izbiri in nastavitvah deluje zanesljivo tudi v zahtevnih zimskih razmerah. Tudi v obstoječih hišah z radiatorskim ogrevanjem lahko zagotavlja stabilno toploto, sprejemljive stroške in visoko raven bivalnega udobja, tudi takrat, ko se temperature dalj časa zadržujejo globoko pod lediščem.
Dodatna vprašanja o delovanju ali cenah toplotnih črpalk napišite v spodnji kontaktni obrazec.
Vas zanimajo cene najboljših ponudnikov toplotnih črpalk? Izpolnite kontaktni obrazec.
"*" indicates required fields
