Možnost vgradnje toplotne črpalke v obstoječe stavbe ni odvisna od tipa ali moči naprave, temveč od stavbe. Zato je najprej nujno potrebno čim bolj natančno ugotoviti resnične toplotne potrebe objekta, nakup črpalke je šele drugi korak.
|
Zunanja enota odvzame zraku toploto in jo pošlje v stavbo |
Motnje ob vgradnji
Poseg bo s stališča motenj za stanovalce minimalen, če grelna telesa ostanejo, staremu kotlu pa samo dodamo toplotno črpalko, ki je lahko srednje ali visokotemperaturna. Srednje moteč poseg je, če poleg vira toplote zamenjamo še radiatorje. Najbolj moteča pa je vgradnja nizkotemperaturne črpalke in nizkotemperaturnega, talnega, stenskega ali stropnega ogrevanja. Kateri poseg bomo izbrali je odvisno od več dejavnikov, v glavnem odloča stanje stavbe.
Najenostavneje, kotel + toplotna črpalka
Kotlu dodamoTČ zrak/ voda, ta pa deluje samo, dokler temperatura predtoka 45°C zadostuje. Nato ogrevanje prevzame kotel, vklope in izklope obeh pa določa grelna krivulja na avtomatiki in zunanja temperatura. Napravi bosta zato delovali z najboljšim učinkom, radiatorji v stavbi pa bodo vedno ravno prav topli. Vse predelave se dogajajo samo v kotlovnici, zato motenj za stanovalce ni. Izmerili so, da z bivalentnim sistemom sestavljenim iz TČ grelne moči 8 kW, in kotla na kurilno olje z izkoristkom 80%, letno prihranimo 700 €, ki bi jih porabili, če bi imeli samo kotel na olje, pri čemer poraba olja pade skoraj za polovico.
Kotel ven – visokotemperaturna toplotna črpalka noter
V tem primeru bo toplotna pri -20°C zunaj, dosegala 80°C v predtoku. To si lahko privoščimo samo v stavbah, ki so zadovoljivo toplotno zaščitene ter ustrezajo sodobnim standardom (spec. topl. obrem max 50 W/m2). Delamo samo v kotlovnici, radiatorji in razvod ostanejo nedotaknjeni, krmilna avtomatika pa je praviloma že vgrajena v toplotno črpalko. Če so ventili na radiatorjih zastareli jih zamenjamo s sodobnimi termostatskimi. Stroški za ogrevanje bodo zagotovo nižji, prav tako izpusti CO2, prostor kjer se je prej nahajal rezervoar za olje, pa uporabimo za druge namene.
|
Ventilatorski konvektorji lahko nadomestijo talno ogrevanje v manjših prostorih |
Nizkotemperaturna toplotna črpalka noter – radiatorji ven
S tem ukrepom lahko zmanjšamo potrebno temperaturo predtoka na največ 45°C, ker vgradimo večje in učinkovitejše radiatorje. Možna je še zamenjava starih radiatorjev s sodobnimi ventilatorskimi konvektorji, ki so veliko manjši. Izkoristek TČ bo zaradi nižjih temperatur predtoka kar za 27% višji, v primerjavi z visokotemperaturno toplotno. Če predtok od 30 do 45°C zadostuje za ogrevanje, bomo v stavbi s 14 kW toplotnih potreb v primerjavi s kotlom na olje z 80% izkoristkom, na leto prihranili kar 1.000 €.
Radiatorji ven – talno ogrevanje noter
To je zelo radikalen gradbeni poseg, pri katerem se morajo stanovalci izseliti. V vse prostore vgradimo talno ogrevanje, toplota pa bo prišla iz nizkotemperaturne TČ zrak/ voda. Sedaj zadostuje predtok 35°C, s čimer smo stroške znižali na najnižjo raven, izkoristek toplotne pa dvignili. Običajno se stroški prepolovijo in ostanejo najnižji, tudi v primerjavi z vsemi drugimi naštetimi kombinacijami. Kanale za cevi talnega ogrevanja lahko frezamo kar v obstoječi estrih, predelava pa traja največ dva dni. Ker višina tal ostane enaka, tudi vrat ali stopnic ni potrebno prilagajati na novi nivo. V prostorih, kjer vgradnja talnega ni možna, pa lahko še vedno namestimo nizkotemperaturne konvektorje.
Zamenjava starega sistema s toplotno črpalko v obstoječih stavbah se praviloma vedno splača, pogoj je le izračun toplotnih potreb. Praviloma so stroški vgradnje največji takrat, ko je temperatura predtoka najnižja, dolgoročna korist najvišja, nagrada pa je nato še najvišje bivalno ugodje.
Povezane vsebine
