V zadnjih letih se je podaja toplotnih črpalk namenjenih ogrevanju stanovanjskih hiš v Sloveniji razmahnila, kot je bilo pred leti le stežka pričakovati. Vendar pa imajo stranke ter bodoči končni uporabniki pred nakupom relativno veliko tehničnih vprašanj glede karakteristik in uporabnosti toplotnih črpalk pri različnih ogrevalnih sistemih pa tudi pomislekov.
Poglejmo nekaj pogostih vprašanj, ki jih po navadi postavljajo stranke.
 |
Za kakšne ogrevalne sisteme so toplotne črpalke torej primerne?
Splošno gledano so to nizkotemperaturni ogrevalni sistemi, predvsem sistemi talnega ogrevanja in tudi sistemi stenskega ogrevanja, je pa ta drugi sistem ogrevanja izredno redek, medtem ko talni sistem ogrevanja pridobiva na popularnosti.
Kako pa je z radijatorskim sistemom ogrevanjem?
Če je objekt sodobne gradnje, z nizkimi toplotnimi izgubami, lahko mirno rečemo, da so toplotne črpalke pri takih objektih primerne tudi za radijatorsko ogrevanje. Priporočljivo je seveda, da so radijatorji nekoliko predimenzionirani, tako da sistem lahko deluje z nekoliko nižjo temperaturo tako imenovanega dvižnega voda pri nižji potrebni toplotni moči. Če pa je objekt energijsko potraten pa seveda ne moremo zatrjevati, da je toplotna črpalka optimalni vir ogrevanja, predvsem ne v kombinaciji z radijatorskim ogrevanjem.
Pogosto se postavlja tudi vprašanje, kakšen bo prihranek pri ogrevanju s toplotno črpalko?
Prodajalci tu hitro postrežejo s podatkom o koeficientu COP, ki je razmernik pridobljene toplotne energije in vložene električne energije. Je nekoliko neposrečen podatek, ki pri vseh proizvajalcih kar vztrajno leze navzgor, glede na katerega stranke nekako kar nimajo pravega podatka, kakšen bo tisti dejanski letni razmernik pridobljene in vložene energije ter s tem povezani prihranki.
Razlog leži v dejstvu, da je COP koeficient, ki je pridobljen v laboratorijskih pogojih, pri optimalnih pogojih delovanja toplotne črpalke.
Zaradi omenjenega se vpeljuje podatek SCOP – letni razmernik pridobljene toplotne in vložene električne energije, to je podatek, ki bo potrošnikom več povedal o dejanskem letnem razmerju med pridobljeno in vloženo energijo, ker upošteva tudi neoptimalne razmere delovanja, torej je možno primerjalno ugotoviti tudi podatek o dejanskem prihranku glede na ostale energente.
Kakšno toplotno moč toplotne črpalke potrebujemo za ogrevanje svoje hiše?
Tudi tu se posreduje strankam podatke, ko so za le te velikokrat presenečene, zakaj se je včasih operiralo s toliko večjimi potrebnimi močmi za ogrevanje, kot sedaj pri toplotnih črpalkah
Prvi razlog dejansko tiči v sami gradnji novih hiš, ki so energijsko veliko bolj varčne, drugi pa v tem, da s toplotno črpalko kot tako ne pokrivamo celotnih energijskih potreb po ogrevanju.
Fizikalnih zakonov namreč ni mogoče pretentati, Toplotne izgube hiše pač ne morejo biti večje od za ogrevanje dovedene toplotne energije, če hočemo, da se temperatura v prostorih dviguje ali vzdržuje. V opisanem primeru bo padala v obratnem naraščala.
Projektanti preračunajo potrebno moč ogrevalnega sistema glede na neko povprečno najnižjo zunanjo temperaturo, vsi pa vemo, da je v zadnjih letih dokaj redko daljši čas zunaj preko celega dneva ali tedna izredno nizka zunanja temperatura. Torej ne potrebujemo tudi toliko moči za ogrevanje, kot je tista projektno preračunana.
Po drugi strani pa tudi objet, v katerem je akumulirana toplotna energija potrebuje manj toplotne energije za vzdrževanje potrebne temperature v prostorih, kot tisti, ki ga segrevamo in se v njem toplotna energija šele akumulira. Torej skušamo pri ogrevanju s toplotnimi črpalkami čim bolj konstantno držati nivo akumulirane toplotne energije v objektu, za dneve ko pa moč toplotne črpalke dejansko ne zadostuje, moramo uporabiti dodaten vir energije.
Po pravilu so v toplotnih črpalkah vgrajeni dodatni električni grelci, ki služijo temu namenu, lahko pa je prisoten tudi dodaten vir ogrevanja, kot na primer oljni ali plinski kotel.
Torej kakšne toplotne črpalke proizvaja podjetje HERZ?
Vse tipe toplotnih črpalk, zemlja - voda, voda - voda, zrak - voda pa tudi tako imenovane Energijske centrale.
Toplotna črpalka HERZ v izvedbi zrak - voda je v kompaktni izvedbi, kar pomeni, da vsebuje vse elemente toplotne črpalke v enem ohišju, in je potreben le zunanji priklop le te na ogrevalni krog.
Omenimo nekaj lastnosti in posebnosti HERZ-ovih toplotnih črpalk.
Pri toplotnih črpalkah zrak - voda je HERZ uporabil radialni rotacijski ventilator namesto propelerskega, ki ga uporablja večina proizvajalcev. Na omenjeni način se je dosegla še nekoliko nižja glasnost pri delovanju.
Uporablja rotacijski kompresor, ki se ponaša z dolgoročno zanesljivostjo, tihim delovanjem in vzdržljivostjo.
Zračni izmenjevalnik pri verziji zrak - voda je relativno velik, predvsem zaradi razloga dobrega prenosa toplote iz okoliškega zraka v neugodnih razmerah za delovanje ter posledično zmanjšanja števila potrebnih odtaljevanj ter posledično večjega letnega SCOP-ja, glede katerega pri HERZ-u posvečajo največ pozornosti, kajti to je tisti dejanski prihranek, ki ga bo imela stranka. Glede energijske učinkovitosti je toplotna črpalka rangirana v razred A++.
Kot sistem regulacije toplotne črpalke same in pa tudi sistema ogrevanja je za krmiljenje toplotnih črpalk HERZ uporabljen sistem regulacije HERZ T-control, ki ga HERZ uporablja tudi za regulacijo kompletne palete biomasnih kotlov.
Zanimivost je tudi v tem, da lahko regulacija izračunava letni SCOP, pri tem mora stranka vgraditi le merilnik pretoka v ogrevalni sistem ter na ta način dobi podatek o dejanskem prihranku energije.
Energijske centrale so HERZ-ova posebnost, ki je izredno dobro sprejeta na določenih trgih, to je toplotna črpalka tipa Voda/Voda, ki je izvedena skupaj s hranilnikom toplote, za pripravo tople sanitarne vode pa je uporabljen kompaktni modul za sanitarno vodo. Taka energijska centrala ima majhno potrebno postavitveno tlorisno površino ter je že predpripravljena za zunanji priklop porabnikov.
Povezane vsebine
