Za sistem ogrevanja - geotermalna toplotna črpalka zemlja voda ali zemlja voda se običajno ne odločimo čez noč, ampak vse informacije in lastnosti skrbno pretehtamo, nenazadnje gre za eno večjih investicij v stavbi. Pri preverjanju informacij se pojavljajo številna vprašanja.
Razlika geotermalna toplotna črpalka zemlja voda - voda voda
Za začetek morda kaj pomeni voda-voda in zemlja-voda. Prva beseda predstavlja vir energije oz. medij, ki ga hladimo, druga beseda predstavlja medij, ki ga grejemo. V primeru sistema toplotne črpalke voda - voda je vir običajno podtalna voda, v sistemih Z-V je vir energije zemljina ali kamenina, ki jo ohlajamo. Ogrevani medij je v obeh primerih voda, ki kroži v ogrevalnih krogih v stavbi ( talno gretje, radiatorji). Tehnično gledano sta si toplotni črpalki v obeh sistemih podobni. Obstaja pa nekaj razlik v sistemu. Pri sistemu toplotne črpalke voda-voda podtalno vodo od vrtine do toplotne črpalke poganja potopna črpalka v vrtini.
Pri sistemu zemlja - voda vodo z dodanimi sredstvi proti zmrzovanju skozi kolektorje in toplotno črpalko poganja črpalka, ki je vgrajena v sami toplotni črpalki ali zunanjem jašku. V obeh primerih toplotna črpalka odvzame izvornemu mediju nekaj toplote, ter jo z dodatnim vložkom električne energije prenese na ogrevalni medij z ustrezno temperaturo. Pri sistemu toplotne črpalke voda-voda se ohlajena voda iz vrača v drugo ponorno vrtino nazaj v podtalnico – odprt sistem, voda se pretaka iz ene vrtine v drugo. Pri sistemu toplotne črpalke zemlja-voda pa se ohlajena voda iz toplotne črpalke vrača nazaj v kolektor, kjer ponovno prejme nekaj toplote – zaprt sistem, voda kroži. Sistem zemlja-voda lahko v osnovi izvedemo na tri načine: z geosondo (vertikalni zemeljski kolektor), horizontalnim zemeljskim kolektorjem, spiralnim zemeljskim kolektorjem.
|
Shematski prikaz sistema toplotne črpalke V-V z vrtino za izkoriščanje podtalnice (vir: IDM E.). |
|
Shematski prikaz sistema toplotne črpalke Z-V vertikalnim zemeljskim kolektorjem (vir: IDM E.).
|
|
Shematski prikaz sistema toplotne črpalke Z-V s horizintalnim zemeljskim kolektorjem - geosonda (vir: IDM E.). |
Kateri sistem je učinkovitejši?
Praviloma s toplotno črpalko voda - voda dosegamo večja grelna števila, torej boljše izkoristke skozi celo leto, kar pomeni nižje stroške za električno energijo. Geotermalne toplotne črpalke zemlja-voda ravno tako dosegajo visoka grelna števila, vendar praviloma nekoliko nižja kot pri voda-voda. Pri sistemu toplotne črpalke voda-voda ima izvorna voda iz vrtine običajno stalno temperaturo in je zanesljiv vir. Pri sistemih zemlja-voda pa lahko v najhujši zimi temperatura vira nekoliko pade, grelno število se zmanjša, vendar pa se vir hitro obnovi. Oba sistema veljata za zanesljiva in učinkovita.
Kdaj sistem voda - voda in kdaj zemlja - voda?
Če obstaja velika verjetnost, da imamo na parceli zanesljivo podtalno vodo (na podlagi kart, izkušenj), še posebej če je ta dostopna na majhnih globinah, potem se odločimo za sistem geotermalna toplotna črpalka voda voda. Na voljo moramo imeti dovolj prostora, da se izvrtata dve vrtini (izvorna in ponorna), ki sta ustrezno oddaljeni druga od druge, npr. 15m – 20m. Pred vrtanjem moramo seveda preveriti, če je na tem območju dovoljeno izkoriščati podtalnico. V kolikor ni podtalnice, ali pa je le ta zelo globoko, se odločimo za vertikalni ali horizontalni zemeljski kolektor. Pri vertikalnem zemeljskem kolektorju ali geosondi se izvrta ena ali več vrtin v katero se vstavijo sonde (cevne zanke + injektirana zmes cementa), za eno vrtino ne potrebujemo veliko prostora.
Če potrebujemo več vrtin rabimo več prostora, ker morajo biti med seboj primerno oddaljene. Pri horizontalnem zemeljskem kolektorju pa potrebujemo največ prostora okoli stavbe, približno 2,5 krat toliko kolikor je ogrevana površina v stavbi. Pri horizontalnem zemeljskem kolektorju se cevi položijo v zemljo približno 1m – 1,5m globoko ter zasujejo. Če imamo premalo prostora okoli stavbe, nimamo podtalnice in ne želimo vrtati vrtin potem obstajajo tudi rešitve s spiralnim zemeljskim kolektorjem.
Kaj moramo paziti pri sistemu voda - voda?
Sistem geotermalna toplotna črpalka voda - voda ponuja najboljša grelna števila, redko pa se lahko pojavijo tudi težave. Izdatnost vodnega vira se lahko s časom spremeni, gladina podtalnice lahko upade zaradi naravnih ali človeških dejavnosti (npr. druga večja rudarska in gradbena dela v okolici). V vodi se lahko pojavljajo večje nečistoče, kar pomeni več vzdrževanja in čiščenja filtrov, po potrebi se vgrajujejo tudi predizmenjevalci (toplotni izmenjevalci pred TČ). Črpalka v vrtini se lahko okvari kar zahteva odpiranje vrtine in menjavo črpalke.
Ali je sistem toplotne črpalke zemlja - voda enako geosonda?
Sistem geotermalna toplotna črpalka zemlja - voda se lahko izvede s pomočjo geosonde (vertikalni zemeljski kolektor), ali z horizontalnim zemeljskim kolektorjem ali s spiralnim zemeljskim kolektorjem. Sistem zemlja - voda torej ni vedno enako geosonda.
Ali je izvedba sistema toplotne črpalke voda - voda cenejša?
Sistem V-V je lahko cenejši od Z-V ali dražji od Z-V Kadar je sistem Z-V izveden s pomočjo geosonde, potem je le ta običajno dražji kot sistem V-V. Če pa je sistem Z-V izveden s pomočjo horizontalnega zemeljskega kolektorja, potem pa ja ta sistem običajno cenejši od sistema V-V. Seveda pa je vse odvisno od globine vrtanja. Če je podtalna voda blizu površja, potem lahko pridemo do sistema VV dokaj ugodno, ker ni potrebno veliko vrtanja in cevenja.
Ali lahko ogrevam starejšo neizolirano hišo?
Z novejšimi toplotnimi črpalkami, ki omogočajo višje temperaturne nivoje, je možno ogrevanje z radiatorji v starejših neizoliranih hišah. TČ lahko deluje tudi v bivalentnem sistemu, torej da imamo poleg toplotne črpalke še npr. peč na kurilno olje, ki dopolnjuje toplotno črpalko v hladnejšem delu zime. Vsekakor pa velja priporočilo, da je najprej treba preprečiti toplotne izgube, torej toplotno izolirati stavbo, nato pa vgraditi sodoben in učinkovit sistem ogrevanja.Kateri sistem je cenejši za vzdrževanje?
Kateri sistem je cenejši za vzdrževanje?
Stroški vzdrževanja so nizki in ni potreben vsakoletni obisk serviserja, razen v primeru napak. V kolikor je ogrevalni sistem s toplotno črpalko pravilno načrtovan, dimenzioniran in izveden, lahko pričakujemo nemoteno delovanje. Nekateri proizvajalci kljub temu priporočajo preglede na nekaj let, še posebej v obdobju garancije. Vseeno pa moramo biti pozorni pri sistemih voda - voda. V kolikor je podtalnica nečista se lahko filtri ali t.i. predizmenjevalci zapolnijo z nečistočami, ki jih je treba redno čistiti, saj se bo v nasprotnem primeru zmanjšala učinkovitost delovanja sistema. Pri sistemih zemlja - voda so težave z nečistočami in oblogami manjše, ker gre za zaprt sistem
Predstavitev virov energije za toplotno črpalko
Kakšni so obratovalni stroški?
Glavni porabnik elektrike pri toplotnih črpalkah je kompresor, porabniki so še obtočne črpalke, avtomatika in morebitni dodatni grelci. Skupna električna moč toplotnih črpalk za enostanovanjske hiše se običajno giblje med 2kW in 6kW, vse pa je odvisno od izbranega tipa črpalke in potrebne toplotne moči črpalke. Primer iz prakse pokaže, da je letni strošek za ogrevanje 150m2 stanovanjske površine novejše srednje dobro izolirane stavbe približno 250 do 300 € na leto pri sistemih V-V ali Z-V. Letni strošek za elektriko se lahko poviša, če imamo slabo izolirano hišo, če uporabljamo radiatorje, če za vir toplote izberemo okoliški zrak, če je vir toplote nestabilen, če sistem ni uravnotežen in pravilno načrtovan.
Ali sem upravičen do subvencije?
Za vgradnjo geotermalne toplotne črpalke v sistemih zemlja voda in voda - voda Ekosklad vsako leto pripravi javne razpise za dodelitev nepovratnih sredstev – subvencije. Vsa razpoložljiva sredstva se praktično vsako leto porabijo. Pri izbiri toplotnih črpalk je treba biti pazljiv na izbiro takšne, ki ustreza zahtevanim standardom in je uvrščena na seznam Ekosklada.
Povezane vsebine
