Ne vemo, kakšne bodo podnebne spremembe, vemo le, da so neizogibne, saj je raven ogljikovega dioksida v ozračju najvišja v zadnjih nekaj milijonih let
Po mnenju strokovnjakov za podnebje bi morali že zdavnaj ukrepati glede izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Če se bomo pretvarjali, da ni nič, nas čaka tako rekoč apokaliptično zvišanje temperature po vsem svetu, pravijo. Apokalipsi bi se lahko izognili le tako, da bi gospodarstvo odvadili rabe fosilnih goriv, zlasti premoga. Vendar, ali je mogoče korenito zmanjšati izpuste škodljivih plinov, ne da bi spodkopali gospodarstvo?
Nepoučen bralec bi utegnil dobiti vtis, da obstajajo tehtni pomisleki, ali bi izpuste sploh lahko omejili, ne da bi resno škodili gospodarstvu. Okoljski ekonomisti se celo strinjajo, da bi s tržnim programom za boj proti podnebnim spremembam z razmeroma skromnimi – ne pa zanemarljivimi – sredstvi dosegli vidne učinke. Manj enotni so glede tega, kako hitro bi morali ukrepati in ali bi obsežnejše projekte za ohranjanje okolja morali začeti izvajati tako rekoč takoj ali pa naj bi izvajanje polagoma pospeševali in projekte končali v nekaj desetletjih.
Arthur Cecil Pigou, britanski strokovnjak z začetka 20. stoletja, je leta 1920 napisal delo The Economics of Welfare (Ekonomika blaginje), ki velja za prabesedilo okoljske ekonomike. Pigou je oznanjal načelo, da gospodarskih dejavnosti, ki povzročajo škodo drugim ljudem, ne bi smeli kar prepovedati, hkrati pa jih tudi ne bi smeli spodbujati…
Celoten članek: http://www.mladina.si/tednik/201016/cena_neukrepanja_in_cena_ukrepanja
