… je zrasla največja fotonapetostna elektrarna v Sloveniji
Branka in Mirko Dobravc, ponosna lastnika
foto: Borut Peterlin
Pogled je fascinanten. Sredi zelenih gričev, vinskih trt, ob kozolcu na vrhu hriba se na hektar velikem, nekdaj zaraščenem kmetijskem zemljišču v več vrstah bohoti mala fotonapetostna elektrarna (MFE) Buče. Mala je samo, če jo primerjamo z elektrarnami, ki izkoriščajo druge vire energije, sicer pa je ogromna, več kot enkrat večja od katerekoli druge sončne elektrarne pri nas. In kar je še bolj zanimivo, ni je postavilo kakšno veliko elektropodjetje, zasluge zanjo ima majhno družinsko podjetje, katerega glavna dejavnost je bila do zdaj izdelava betonskih ograj.
Elektrarna je energijo v omrežje začela pošiljati v začetku meseca, uradno odprtje bo čez štirinajst dni, od zamisli sta minili približno dve leti, sama gradnja pa je trajala tri mesece. »Najprej smo razmišljali, da bi, tako kot je to v navadi, fotonapetostne module namestili na streho, ker imamo teh površin kar precej, vendar je orientacija vseh slemen sever-jug in so zato strehe neprimerne,« razlaga Mirko Dobravc, skupaj z ženo Branko lastnik podjetja Ekod. Še dobro, na strehah namreč nikoli ne bi mogli postaviti takšnih zmogljivosti. Inštalirana moč elektrarne je zdaj približno 450 kilovatov Do prihodnjega leta, ko naj bi zapolnili še preostale že pripravljene nosilce, pa naj bi se povečala na več kot 530 kilovatov. Na leto naj bi elektrarna proizvedla od 550 do 600 tisoč kilovatnih ur električne energije, v povprečju dovolj za oskrbo 200 gospodinjstev. V poletnih mesecih več, v zimskih manj. Po Dobravčevih besedah te dni na dan proizvedejo približno 2500 kilovatnih ur. »Tudi na deževen dan, kakršnega smo imeli pred dnevi, je elektrarna dosegla tretjino inštalirane moči. Tudi v deževnem, oblačnem vremenu deluje,« je bil presenečen.
Megaugoden megakredit
Taka naložba v obnovljive vire energije seveda brez pomoči države ne bi bila mogoča oziroma vsaj ne smiselna s finančnega vidika. Za projekt, vreden dobra 2 milijona evrov, sta zakonca Dobravc oziroma je njuno podjetje najprej potrebovalo ugodno posojilo. Na za zdaj zadnjem zaključenem razpisu Eko sklada za kreditiranje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, v okviru katerega je bilo na voljo 14 milijonov evrov, sta bila med največjimi prejemniki sredstev, saj so jima odobrili kar milijon 700 tisoč evrov posojila. Več denarja, 2 milijona, je bilo na razpisu odobrenega le občini Škofja Loka. Obrestna mera je izjemno ugodna. Pribitek euriboru, ki je v časih gospodarske krize na zgodovinsko nizki ravni, je manj kot odstotek. »Vendar moramo vedeti, da se razlika med to in komercialno obrestno mero šteje za državno pomoč, zato se nam sorazmerno zmanjša odkupna cena elektrike. Nič ni podarjeno, je pa to res zagotovilo, da se bo načrt denarno izšel,« poudarja Dobravc. Drugo zagotovilo, da se bo elektrarna splačala ne le okolju, ampak tudi investitorju, je zagotovljen subvencioniran odkup proizvedene električne energije za obdobje 15 let. To, da je država obdobje zagotovljene odkupne cene z desetih podaljšala na 15 let, je bilo dejansko najpomembnejše pri odločitvi za gradnjo, je povedala Branka Dobravc. Naložba naj bi se sicer Dobravčevima ob pričakovani proizvodnji povrnila v 11 do 12 letih. Zatem pa si bosta, glede na to, da je pričakovana življenjska doba fotonapetostne elektrarne vsaj 30 let, zagotovila precej visoko letno rento, ki bo sicer po izteku 15 let, ko država odkupa elektrike ne bo več subvencionirala, po pričakovanjih nižja, odvisno seveda od takratne tržne cene.
Gradnja elektrarne je bila tehnično precej zahtevna. »Navidezno deluje enostavno, vendar je bilo zaradi velikosti treba upoštevati raztezanje materialov, poleg tega pa elektrarna stoji na vetrovnem območju,« pravi Mirko Dobravc. Težko se je bilo tudi odločiti, katere fotonapetostne module, ki pomenijo približno 80 odstotkov celotne naložbe, sploh kupiti. »Na trgu je poplava fotonapetostnih modulov in druge opreme.« Nazadnje sta se odločila za slovenskega proizvajalca Bisol, ki, tako Dobravc, ni med najcenejšimi, pa tudi ne med najdražjimi, spada pa med kakovostnejše. Gradnje sta se lotila povsem brez izkušenj. »Preden smo začeli, sem mislil, da je Elektro Celje (ki zdaj odkupuje proizvedeno elektriko, op. a.) naša konkurenca,« priznava Dobravc, »vendar so oni le distributerji in so take elektrarne v sistemu celo zelo zaželene.« Elektro Celje je bil pri projektu tudi podizvajalec, saj sta prav njemu zaupala gradnjo transformatorske postaje. Prav tako jima je šlo podjetje precej na roko, kar se tiče pošiljanja energije v omrežje. »Imamo srečo, da prek parcele, na kateri stoji elektrarna, poteka vkopan daljnovod. Ko so ga pred dvema letoma gradili, smo jih prosili, naj predvidijo možnost priključitve elektrarne, tako da so bile zadeve že precej pripravljene.« Če bi morali elektrarno priključevati na oddaljen daljnovod, bi se investicija lahko precej podražila. Dobravčeva sta si v družinski hiši, ki je od elektrarne oddaljena manj kot sto metrov, uredila mini nadzorni center. Od tam s štirimi nadzornimi kamerami spremljata dogajanje pri vhodih na ograjeno parcelo, z računalniškim programom pa tudi vsak trenutek nadzirata delovanje elektrarne in trenutno proizvodnjo elektrike.
Poseg v idilo
Kar zadeva soglasja sosedov, ki sta jih morala pridobiti, jima težav ni povzročal nihče. Nohte sta si malo pogrizla le ob odločanju pristojnih, ali dovoliti postavitev elektrarne na zaščitenem območju Kozjanskega parka, ki sodi v Naturo 2000. »Potrebovali smo dodatna soglasja. Bila so tudi negativna mnenja, končna odločitev pa je bila pozitivna. Po podatkih, ki jih imam, menim, da se zdi odločitev, da dovolijo postavitev elektrarne, zdaj vsem pravilna.«
Njegovi podatki so napačni. Telefonirali smo Ivu Troštu, direktorju Kozjanskega parka, in povedal je, da s projektom še danes niso zadovoljni. »Februarja lani smo na podlagi takrat še pomanjkljive projektne dokumentacije Agenciji za okolje poslali mnenje, da je omenjeni poseg v prostor v takšni obliki in na tej lokaciji nesprejemljiv, vendar je Agencija za okolje, ki je nam nadrejeni organ, vseeno izdala pozitivno naravovarstveno soglasje.« Poudarja, da je v okolici več manjših elektrarn, ki so umeščene zelo simpatično, na večjih gospodarskih objektih in javnih strešnih površinah, ta elektrarna pa je postavljena na travniku, na mestu nekdanjega gozda, in zelo bode v oči. »Smo pa v zmedenem položaju. Ne eni strani naj bi si Kozjanski park, ki je naravovarstvena ustanova, prizadeval za izrabo obnovljivih virov energije, žal pa menimo, da je elektrarna postavljena na neprimerni lokaciji in neposrečeno izvedena. Stvar je izredno urbanistično in arhitekturno moteča, vsaj tako jo v idilični kozjanski krajini dojemamo mi,« pravi Trošt, a hkrati priznava, da nikakor ne more trditi, da je narava zaradi postavitve elektrarne kakorkoli ogrožena.
Mirko Dobravc pričakuje, da se bo tudi zaradi tega projekta spremenila miselnost pristojnih po vsej Sloveniji in da bodo z manj pomisleki dovoljevali gradnjo na zaraščenih kmetijskih zemljiščih, ki ne slovijo ravno kot najrodovitnejša in ki so primernejša za pašnike. Tudi pod elektrarno naj bi se prihodnje leto, ko bo na območju vnovič zrasla trava, pasle ovce, saj jih elektrarna pri tem menda ne bo prav nič ovirala. Prav take spremembe miselnosti pa se Trošt boji, ker bi zgledu utegnili slediti še drugi investitorji. »Ker je ta projekt uspel, pravzaprav nimamo nobenih resnih možnosti, da bi te stvari preprečili. Me pa zelo moti, da se ni organizirala kakšna civilna pobuda, ki bi nasprotovala postavitvi. Mi se v bistvu kot Don Kihot borimo z mlini na veter.«
Lokalna znamenitost
Obiski domovanja Dobravčevih so od postavitve elektrarne veliko pogostejši kot prej. »Ljudi zanima in si pridejo ogledovat elektrarno tudi z drugega konca države.« Dobravc pričakuje, da bo MFE Buče postala postaja različnih šolskih izletov. Z njunim projektom je torej Kozjansko dobilo novo turistično znamenitost, pa čeprav vsem ni všeč. A verjetno se bo na take spremembe v krajini, če bi radi prisegali na obnovljive vire energije, treba prej ali slej navaditi.
Vir: http://www.mladina.si/tednik/200932/pod_kozjanskim_soncem____
