Elektrika je sila, ki omogoča delovanje sodobnega sveta in ne nafta, kot nam vsak dan napačno zatrjujejo. Je najbolj vsestransko uporaben energent, ki je zaradi svojih lastnosti nekaj posebnega in ga ne moremo nadomestiti z nobenim drugim virom energije. Povprečen Zemljan je sposoben s poganjanjem kolesa s prigrajenim generatorjem proizvesti do 200 W elektrike, kratkotrajno do 250 W. Če bi hoteli nadomestiti elektrarno Mariborski otok, ki ima moč 60 MW, bi potrebovali 300.000 kolesarjev, ki bi noč in dan pritiskali na pedale.
 Z generatorjem na kolesu lahko proizvedemo samo do 200 W elektrike |
Vir elektrike je toplota
Kljub stalnemu razvoju in novim ter obnovljivim virom električne energije, fotovoltaiki, vetru ali vodi, še vedno okrog 80% svetovne elektrike pridobimo s pomočjo toplote. Prihaja v glavnem iz neobnovljivih virov, premoga, plina, nafte in radioaktivnih izotopov. Med proizvodnjo in prenosom nastajajo izgube, s katerimi neposredno obremenjujemo okolje ter nepovratno spreminjamo obličje planeta in svoj način življenja. Zato je tudi varčevanje elektrike in njeno pretvarjanje v druge oblike energije s čim višjimi izkoristki, naloga vseh, tistih ki jo proizvajajo in nas, uporabnikov. V Sloveniji dobimo tretjino elektrike iz termoelektrarn, tretjino iz nuklearke, tretjino pa iz hidroelektrarn.
Izkoristek povprečne termoelektrarne
Razen hidroelektrarn imajo vsi drugi načini proizvodnje elektrike izredno slabe izkoristke. Zakoni fizike in termodinamike ne omogočajo učinkovitejšega delovanja naprav, ki smo jih izumili do sedaj. Če za primer vzamemo običajno žarnico in upoštevamo vse izgube med generiranjem in distribucijo, ugotovimo da smo samo 1% energije spremenili v svetlobo, 99% pa je izpuhtelo v proizvodni verigi.
 Učinkovitost različnih virov električne energije v odstotkih |
V termoelektrarni med zgorevanjem kuriva najprej izgubimo 10% energije, 90% pa jih prenesemo na paro. Ta zavrti turbino in generator, pri čemer uspemo samo 40% vložene energije spremeniti v elektriko. Pri tem je generator zelo učinkovit stroj, saj njegov izkoristek znaša do 99%, ostalih 60% vložene toplotne energije je spremenjeno v toploto, ki nam uide v okolje. Prenos elektrike preko transformatorjev in omrežja povzroči dodatne 10% izgube, ki so v glavnem posledica upora električnih napeljav. Nato nekaj energije izgubimo še doma, v napravi, ki jo elektrika poganja. Najmanj energije izgubimo kadar je porabnik elektromotor, največ pa spet z običajno žarnico, pri čemer se samo 2% v hiši porabljene elektrike spremeni v svetlobo.
Krhko ravnotežje
Vodenje elektroenergetskega sistema je podobno hoji po vrvi, pri čemer moramo stalno loviti ravnotežje. Primerjamo ga lahko še z vodovodnim omrežjem, v katerega moramo načrpati ravno toliko vode, kot je tisti trenutek porabimo. Ko so elektrarne in porabniki v ravnotežju, znaša frekvenca v omrežju točno 50 Herzov. Če se poraba nenadoma poveča, bo frekvenca padla, če se poraba zmanjša, se bo povečala. Ker so vse električne naprave temu prilagojene, lahko dobro delujejo samo ob stalni frekvenci omrežja. Elektrike ne moremo shranjevati v zalogovniku, zato je ravnotežje bistveno za delovanje sistema. Vzdržujemo ga tudi s prilagodljivimi hidroelektrarnami, saj so termo in nuklearne sposobne oddajati samo stalno količino elektrike.
 Hidroelektrarne imajo daleč najboljši izkoristek ob proizvodnji elektrike |
Varčevanje namesto novih termoelektrarn
Proizvajalcem elektrike in distributerjem preveliko varčevanje znižuje dobičke, zaradi česar je manj denarja tudi za obnovo in vzdrževanje omrežij. Kljub temu vzpodbujajo varčevanje in uporabnikom priporočajo vrsto ukrepov, s katerimi lahko odjemalci vsoto na položnici za elektriko zmanjšajo ali obdržijo na enakem nivoju. Napredek na področju elektronike omogoča varčevanje, saj sodobni računalniki, TV sprejemniki ali razsvetljava porabijo veliko manj energije ob istem učinku. Zato se nabava sodobnih varčnih naprav vseh vrst, kljub višji ceni, zagotovo splača. Predvsem zato, ker zaradi slabih izkoristkov vseh vrst termoelektrarn sebi in okolju povzročamo nepopravljivo škodo.
