Narasla Drava je za nekaj časa ustavila hidroelektrarno Formin na spodnjem toku reke v Gorišnici, povzročila manjši okvari na hidroelektrarnah Fala in Ožbolt, zalila 110-kilovoltno stikališče in posledično izklopila vsaj dvanajst transformatorskih postaj na širšem poplavnem območju. Številni odjemalci so ostali brez električne energije. Podobna poročila so ob zadnji vremenski ujmi prihajala iz primorskih, gorenjskih in dolenjskih občin, pa tudi od drugod po Sloveniji.
Vnovič se je izkazalo, kako občutljivi smo za izpade električne energije, ko so zatemnjeni zasloni TV-sprejemnikov, ko ne delajo računalniki, ko ni mogoče napolniti mobilnikov, ko ne moremo skuhati kosila ali večerje, ko nas zebe in ko nam je žal za vse, kar smo spravili v hladilnike in zamrzovalnike. Zeleni in standardni viri Statistika nas sicer prepričuje, da zadnje čase porabimo vse manj električne energije in vse več polen, sekancev in lesnih briketov.
Struktura porabe energentov se je prevesila v prid lesnim gorivom (35-odstotni delež porabljene energije), električna energija je ohranila še 23-odstotni delež, a je njen delež pri kuhanju 41-odstoten. Uroš Blažica, direktor Elektra Primorska, je velik zagovornik proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, stavi na vetrne elektrarne na Volovji rebri, na “zelene vire”. A tudi priznava, da zelena energija nikoli ne bo mogla nadomestiti standardnih proizvodnih virov. Podatki mu pritrjujejo – delež energije, proizvedene s sončnimi kolektorji, je lani znašal komaj 0,7 odstotka vse porabljene energije, delež geotermalne energije pa le poldrugi odstotek. Tretjino električne energije v Sloveniji h končni bilanci prispeva jedrska elektrarna, več kot petino hidroelektrarne, le malo manj termoelektrarne, preostalo drugi viri. V 18 državah članicah EU več kot polovico električne energije proizvedejo v termoelektrarnah, na Malti in Cipru vso, v Franciji, Belgiji, Slovaški in Litvi več kot polovico v jedrskih elektrarnah, v Avstriji 60 odstotkov v hidroelektrarnah. Zato je bilo ob nedavnih ujmah slišati, da so Avstrijci odlašali z izpusti ob zapornicah, saj je voda dragoceno blago.
Elektrogospodarstveniki so prepričani, da je cena električne energije prenizka, še zlasti takrat, ko je ni. Končni račun sestavljajo cena energije, omrežnina, dodatki k omrežnini, trošarina, prispevki za povečanje rabe energije in davek na dodano vrednost. V času krize, ki jo živimo, se je cena nenehno zviševala, za gospodinjstva, ki plačujejo višjo ceno kot industrija, se je v treh letih zvišala za 29 odstotkov, za industrijo ta čas le za devet odstotkov. Primerjava z EU kaže, da je domača cena za industrijo dosegla 95 odstotkov evropskega povprečja, cena električne energije za gospodinjstva pa “le” 83 odstotkov…
