Gradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak sicer podpirajo, z vsemi sredstvi pa bodo vztrajali pri zahtevi po vkopanih električnih kablih namesto nadzemnega daljnovoda
V sredo zvečer so civilne iniciative (CI) Kozjak, Počehova in Dragučova, ki nasprotujejo načrtovani gradnji visokonapetostnega daljnovoda od bodoče črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak do razdelilne transformatorske postaje pri Dragučovi, v domu krajanov v Bresternici pripravile srečanje zainteresirane javnosti s strokovnimi predavanji svojih članov. Po njihovih informacijah naj bi namreč Dravske elektrarne Maribor (DEM), investitor ČHE in daljnovoda, skupaj z ministrstvoma za okolje in prostor (MOP) ter za gospodarstvo (MG) spet intenzivno lobirale za uresničitev sicer skoraj pol stoletja starega načrta, ki bi po mnenju CI grobo posegel v Kozjak in mariborsko okolico ter s tem degradiral celotno regijo.
Potem ko se je kako leto in pol že zdelo, da se bo gradnja ČHE odmaknila v nedogled, se namreč v kratkem pripravlja druga prostorska konferenca o tej temi – z javno razpravo, ki naj bi v kratkem privedla do sprejetja državnega prostorskega načrta. Ta bi omogočil začetek del, ki se je zaradi po mnenju MOP nepričakovanega nasprotovanja dela javnosti doslej že kar preveč zavlekel. Investicijska vrednost se je medtem s 160 milijonov evrov, predvidenih leta 2005, povišala na okrog 400 milijonov (od tega bi več kot polovica ostala v lokalnih skupnostih občin Selnica ob Dravi, Pesnica in Maribor). Če bi upoštevali vse zahteve CI po podpovršinskem kablovodu namesto načrtovanega klasičnega daljnovoda, bi stroški po mnenju DEM narasli še za vsaj 200 milijonov – po izračunih CI, temelječih na danskih in švedskih izkušnjah, pa za "le" še sprejemljivih 70 milijonov; tudi stroški vzdrževanja naj bi bili nižji, zanesljivost pa večja. A če zagovorniki daljnovoda očitajo nasprotnikom, da gre pri njih predvsem za sindrom NIMBY ("Not in my backyard ali Ne na mojem dvorišču") in za nasprotovanje zaradi neestetskega videza, CI na ves glas vpijejo o škodljivem elektromagnetnem sevanju. Moti jih tudi, da – vsaj po neuradnih informacijah – spremenjeni predlog MOP sploh ne upošteva njihovih pripomb, ampak predvideva le manjše odmike od prvotne trase enakega daljnovoda.
O etiki in zdravju
"Smo za energijo, ne za levkemijo! EU – ekologija, energija, idiotija. Električne kable v zemljo! Proti degradaciji severnega, za sanacijo južnega Maribora! Sovičevi dokumenti: podvodni prevodni elementi (kabli)." Tako so sporočali (očitno z isto roko napisani) transparenti v bresterniški dvorani. Ker pa zgolj civilne iniciative, ki se skoraj nujno pojavijo ob prav vsakem večjem posegu v prostor, očitno nimajo dovolj formalne moči, so se odločile združiti v pravni subjekt: Ekološko društvo Kozjak-Dragučova, ki ga bodo poslej vodili pobudnik združitve dr. Borut Holcman in predsedniki dosedanjih CI Ivo Tratnik, Ivan Anderlič ter Bojan Protner.
Povezali so se tudi z odvetniško pisarno, saj nameravajo po potrebi sprožiti postopke pred slovenskimi in mednarodnimi sodišči. Ob tem so opozorili na ignoranco pristojnih institucij v Sloveniji, ki se na njihove pobude odzivajo prepočasi ali sploh ne – za razliko od bodočega okoljskega komisarja EU Janeza Potočnika, ki je na njihovo pismo odgovoril nemudoma. Obregnili so se tudi ob odsotnost direktorja DEM Viljema Pozeba, ki se je opravičil, češ da ni primeren sogovornik. Je pa prišlo nekaj strokovnih sodelavcev DEM, a je večina prisotnih gledala nanje skoraj kot na nekakšne posmeha vredne obtožence in jim ni zares pustila do besede.
Medicinske in ekološke razloge za nasprotovanje je v izrazito čustvenem predavanju predstavil zdravnik dr. Marjan Skalicky. Uvodoma je apeliral ne le na krajane, ampak predvsem na duše, naj se uprejo logiki kartelnih profitov, ki namerno zanemarja ravnanje po dolžnosti in etiki. Zbranim je pokazal sliko divjega petelina, ki ga je društvo izbralo za svoj logotip, saj so ga človeški posegi v okolje skoraj povsem pregnali s Kozjaka in še od kod. Poudaril je, da prisotnost elektromagnetnih sevanj povečuje verjetnost, da zbolimo za rakom, boleznimi srca in ožilja, nevrološkimi boleznimi ali duševnimi motnjami … A za razliko od mobilnih telefonov, mikrovalovnih pečic in sušilnikov za lase, ki jih lahko uporabljamo po lastni presoji, na postavljanje daljnovodov žal nimamo dovolj odločilnega vpliva.
(Za) kaj skrbi MOP?
Pravnik dr. Holcman je poudaril pravico do sprotne in pravočasne obveščenosti ter soodločanja ne le neposredno prizadetih, ampak širše zainteresirane javnosti o stvareh, ki jo zadevajo. Ob tem je opozoril na aarhuško konvencijo, ki jo je leta 2006 vključila v zakonodajo tudi naša država in ki določa, da ima vsak posameznik pravico živeti v okolju, ki je primerno za zdravje in blaginjo. Ima pa tudi pravico do dostopa do vsake okoljske informacije – pri čemer ni prav nobenega prostora za tako imenovane poslovne skrivnosti. MOP je dolžno skrbeti za okolje, ne za posel! Da se pristojni pogosto izmikajo dolžnosti korektnega in načrtnega informiranja javnosti o stanju okolja ter ustreznega in pravočasnega ukrepanja, kaže na nepoštene namene, ob katerih je zavajajoče tudi vsako zagotavljanje, da naj bi bili naši predpisi strožji od tistih v EU. Obregnil se je ob bebavost trditev o naši "moderni zakonodaji" – češ da je pravo po definiciji konzervativno. Moti ga tudi, da si pristojni, če sploh odgovarjajo na pobude, za to vzamejo preveč časa, a pobudnikom ga za dopolnitve in druge aktivnosti puščajo mnogo premalo. Pojasnil je še, da je poleg dejanj, ki povzročijo razvrednotenje okolja, kazniva tudi opustitev ustreznega delovanja. Glede morebitnih posegov v zasebno lastnino pa je pripomnil, da so dopustni le v vojni ali če so izčrpane zares vse možnosti za uresničitev javnega interesa.
Da je izvedba kabelske povezave še kako možna in jo v tujini marsikje že dalj časa uspešno izvajajo (na Danskem naj sploh ne bi več gradili novih daljnovodov), se je trudil nadzorno prikazati Borut Jakovac. Sicer se mu zdi najboljša rešitev povezava z obstoječim daljnovodom na desnem bregu Drave, nato pa bi vse skupaj preusmerili v kable in jih vkopali ob izgradnji južne mariborske obvoznice. Ob tem je zatrdil, da so mu tudi naši strokovnjaki neuradno priznali, da je takšna povezava tehnično povsem izvedljiva – a uradna stališča institucij, kjer so zaposleni, so bila praviloma povsem nasprotna.
Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010012205505705
