DEM se spogleduje tudi s soncem in vetrom

Avtor: BORKO DE CORTI

DEM se spogleduje tudi s soncem in vetrom Suša je zmanjšala proizvodnjo električne energije, vendar iz Dravskih elektrarn še zmeraj prihaja 80 odstotkov vse slovenske električne energije iz obnovljivih virov

Suša je zmanjšala proizvodnjo električne energije, vendar iz Dravskih elektrarn še zmeraj prihaja 80 odstotkov vse slovenske električne energije iz obnovljivih virov

Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki zaradi naravnih danosti proizvajajo najcenejšo električno energijo v državi, ki je povrhu še obnovljiv vir, so odvisne od pretoka vode. Najnižji je prav v zimskih mesecih, ko je vode najmanj, in največji v pomladnih mesecih, kar je razvidno tudi iz dolgoletnega povprečja pretokov. Čeprav je že pomlad, je pretok Drave še vedno “zimski” in pretoki v prvih mesecih letošnjega leta ne dosegajo niti nizkih pretokov. Zato je tudi nižja proizvodnja, za katero ocenjujejo, da bo sicer okrog 85-odstotna, čeprav v teh dneh dosegajo le 60 do 65 odstotkov načrtovane proizvodnje. To nam je potrdil tudi direktor DEM Viljem Pozeb.

DEM se prilagaja porabi

Če primerjamo trimesečno proizvodnjo električne energije DEM leta 2009, ko je bilo v proizvodnem pogledu zaradi odlične hidrologije ali večjega pretoka Drave rekordna, potem je letošnja proizvodnja bistveno nižja. V rekordnem letu so v prvih treh mesecih proizvedli 6422 megavatnih ur, v istem obdobju letos pa so zaradi slabše hidrologije proizvedli le 3515 megavatnih ur ali 2907 manj. Posebna vrednost električne energije, ki je proizvedena v DEM, je v prilagajanju porabi. Večino električne energije proizvedejo v dnevnem času, ko je poraba največja. V bazenih elektrarn lahko v nočnem času “shranijo” vode za do 2500 megavatnih ur električne energije, ki jo nato izkoristijo za proizvodnjo v dnevnem času, ko je visoka poraba.

Moč agregatov Dravskih elektrarn se je od leta 1918, ko so pričeli obratovati prvi agregati elektrarne Fala, do leta 2000, ko je bila sklenjena prva faza prenove elektrarn na Dravi (elektrarne Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok), povečala z 20 na 548 megavatov. V letu 2005 je bil zaključena še prenova agregatov na elektrarnah Ožbalt in Vuhred, celotna moč elektrarn na pragu se je zvišala na 574 megavatov. Od julija 2007 do junija 2009 je potekala prenova enega od dveh agregatov na elektrarni Zlatoličje. Po njegovi prenovi so pridobili moč še šestih megavatov in nekaj drugih posegov, tako da je moč agregatov DEM konec preteklega leta znašala 584 megavatov…

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE