Dovolj besed, čas za akcijo

Avtor: MARTINA BUDAL

Dovolj besed, čas za akcijo Še jedrska elektrarna je boljša izbira od termoelektrarne na lignit. EU bi morala nacionalne elektroenergetske sisteme povezati v super omrežje. Le kaj lahko stori Slovenija, ki je tako majhna država in ima v primerjavi z največjimi zanemarljivo malo izpustov? Vam to zveni znano? To sem slišal čisto povsod, v najmanjših in največjih državah, pravi George Monbiot, britanski okoljevarstvenik, Guardianov kolumnist in avtor več knjig, med drugim knjige Vroče. Kako ustaviti pregrevanje planeta, katere prevod v slovenščino ga je pripeljal k nam.

Še jedrska elektrarna je boljša izbira od termoelektrarne na lignit. EU bi morala nacionalne elektroenergetske sisteme povezati v super omrežje.

“Le kaj lahko stori Slovenija, ki je tako majhna država in ima v primerjavi z največjimi zanemarljivo malo izpustov? Vam to zveni znano? To sem slišal čisto povsod, v najmanjših in največjih državah,” pravi George Monbiot, britanski okoljevarstvenik, Guardianov kolumnist in avtor več knjig, med drugim knjige Vroče. Kako ustaviti pregrevanje planeta, katere prevod v slovenščino ga je pripeljal k nam.

Celo ZDA pravijo, da so same premajhne, da bi lahko z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov bistveno vplivale na podnebne spremembe, in s prstom kažejo na druge, na Kitajsko, Indijo, EU. Te pa s prstom kažejo nazaj ter druga na drugo in se tako še naprej vrtijo v krogu prelaganja odgovornosti na tuja pleča, namesto da bi postale kot Maldivi, ki so pred lanskim srečanjem v Kōbenhavnu postali zgled in moralna avtoriteta v boju s podnebnimi spremembami. Otočju, znanem po morskem življenju in belih peščenih plažah, namreč grozi, da bo do konca stoletja potopljeno, saj je večina ozemlja le meter nad gladino morja. Vlada te države v razvoju s približno 360 tisoč prebivalci je zato med prvimi podpisala Kjotski protokol, vendar pa ne čaka, da bi velike onesnaževalke začele zmanjševati svoje emisije. Namesto tega spodbujajo pogozdovanje otočja, da bi preprečili erozijo plaž, očistili bodo smeti s koralnih grebenov, ki so tako turistična atrakcija kot naravna zaščita pred visokimi plimami, znanju o zaščiti okolja je v šolah namenjena enaka pozornost kot matematiki in poučevanju jezika, vse nove počitniške zmogljivosti morajo prestati strogo presojo vpliva na okolje, investitorji pa smejo graditi le na petini ozemlja tega otočja. “Če se še vedno sprašujete, ali lahko kot majhna država kaj spremenite, ne pozabite; veliko malih deležev da na koncu celoto. Ena mala državica je lahko pred Kopenhagnom spravila v zadrego velikane, če bi bilo 20 držav, kot so Maldivi, bi lahko prepričale podnebne omahljivce in tako osamile nasprotnike ukrepanja, kot sta ZDA in Kitajska,” pravi Monbiot….


Celoten članek: http://www.vecer.com/clanek2010091305574415

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE