Nekateri politiki priznajo tudi to, da jim energetsko učinkovita drža ne bi prinesla glasov in bi jih energetski lobiji zrušili
Med cilje 3 x 20, ki si jih je zadala Evropska unija, sodi tudi povečanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020. Veliko lahko k doseganju tega cilja pripomore vsak posameznik. O številnih ovirah učinkovitega izvajanja zadanega cilja so minuli teden govorili na mednarodni konferenci Pomembnost energetske učinkovitosti za gospodarsko okrevanje in nizkoogljično družbo, v organizaciji slovenskega E-foruma (Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo).
Brenda Boardman z Univerze v Oxfordu je pred časom posnela televizijsko oddajo, v kateri je skušala najti vzroke za izredno visok energetski račun štiričlanske družine. Z njimi je preživela en dan in skupaj so začeli iskati vzroke za visok znesek. Izkazalo se je, da je največji krivec najstniški sin, ki si je dnevno privoščil 25 minut dolgo prhanje. Mama je bila po pripovedovanju Boardmanove tiho, saj je bila vesela, da je sin skrbel za higieno. Po pogovoru jim je uspelo sinovo umivanje skrajšati na deset minut. Brenda se je čez en teden ponovno vrnila k družini in skupaj so ugotovili, da so izključno z drugačnim obnašanjem in razmislekom o uporabi energije porabo zmanjšali za 55 odstotkov. Časa za investicije ni bilo (nobenih dodatnih izolacij, menjav sijalk), uspeh so dosegli izključno z drugačnim odnosom. Boardmanova tako vidi največji izziv za uresničitev cilja EU v človeškem obnašanju, saj lahko ravnamo varčno doma, v službi, skoraj povsod. "Spremeniti moramo misli in srca in začeti verjeti, da so klimatske spremembe pomembne in se dejansko dogajajo, že ta dosežek bi pomenil velik korak naprej," meni Boardmanova. Z njo se ne strinja Aviel Verbuggen z Univerze v Antwerpnu, ki je med drugim član Medvladnega foruma Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC): "Cene so dominanten razlog in pogojujejo človeško obnašanje. Ravno tako so ključne pri razvoju novih tehnologij. Ljudje jih občutijo in vidijo. Poleg njih ima pomembno vlogo zakonodaja, zato je treba pritiskati na politike, da kaj ukrenejo," je odločen Verbruggen. Da cene krojijo učinkovito rabo energije, meni tudi Peter Novak, član slovenskega E-foruma, ki dodaja še vpliv splošne družbene klime. "Če je ta potrošniško naravnana in nagnjena k profitu, nihče ne bo vlagal v energetsko učinkovitost. Cena energije bi morala biti višja in bazirati na kvaliteti in ne kvantiteti," je prepričan.
"Energetsko učinkovitost moramo narediti seksi, saj bi se potem dobro prodajala in bi se lahko naredile uspešne pormocijske akcije," je prepričan Tomaž Fatur, predsednik uprave podjetja SolveraLynx.
Pomanjkanje politične volje
Da se pri Slovencih zapleta na institucionalni ravni, se strinja predstavnica Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros. "Potrebujemo jasno smer, kam gremo, kaj hočemo doseči. Državljani ne vidijo, katero pot ubiramo, in se zato tudi ne vedejo drugače, oblikovati moramo dolgoročne cilje, če hočemo učinkovito izvajati energetsko učinkovitost," je povedala Štrosova. So si pa vsi udeleženci bili edini glede pomanjkanja politične volje. "Slovenska vlada sprejema veliko dokumentov z jasnimi vizijami, kaj moramo narediti. Težava je, da je v naši družbi veliko bolj pomembno govoriti o korupciji kot o energetski učinkovitosti. Politiki se ne zavedajo njene pomembnosti. Sočasno pa ljudje, ki vodijo energetski sektor, niso dovolj pripravljeni za vodenje takšne politike, ravno tako Slovenija ne zna črpati sredstev iz Evrope, ki so na voljo. Spremeniti moramo politično držo v državi," je bil oster Novak. Da pa politiki nimajo gluhih ušes le pri nas, je potrdil Verbruggen, ko je povedal, da mu je neki politik priznal, da mu energetsko učinkovita drža ne bo prinesla političnih glasov in da bi ga energetski lobiji zrušili.
