Februarski računi za ogrevanje bodo greli

Februarski računi za ogrevanje bodo greli Povprečna februarska temperatura je bila za kar dobre 4 stopinje Celzija nižja od dolgoletnega povprečja; računi bi lahko bili višji tudi do 30 odstotkov

Povprečna februarska temperatura je bila za kar dobre 4 stopinje Celzija nižja od dolgoletnega povprečja; računi bi lahko bili višji tudi do 30 odstotkov

Če se je marsikdo vprašal, kako poravnati januarski račun za ogrevanje, potem se bo ob februarskih zanesljivo prijel za

glavo. Podatki Agencije RS za okolje (ARSO) kažejo, da je bil letošnji januar pravzaprav “topel”, povprečna temperatura, izmerjena na mariborskem letališču, je namreč znašala 0,9 stopinje, medtem ko je 30-letno povprečje za januar -0,8 stopinje Celzija. Ker izkušnje kažejo, da za stopinjo nižja povprečna temperatura porabo toplotne energije poveča za približno 6 odstotkov, so bili januarski računi, kljub temu da so bili za marsikoga previsoki, vseeno za okrog 10 odstotkov nižji, kot bi bili, če bi bile januarja temperature v 30-letnem povprečju.

 

Februar najhladnejši po letu 1956

Čeprav dokončnih temperaturnih podatkov za februar še ni, pa trenutno dostopni podatki kažejo, da je bil ta mesec občutno hladnejši od dolgoletnega povprečja, hladnejši kot letos je bil namreč le februar leta 1956. Po trenutnih podatkih, ki pa se od dokončnih ne bodo pomembno razlikovali, je tako letošnja povprečna februarska temperatura, izmerjena na mariborskem letališču, znašala -3,7, medtem ko je dolgoletno povprečje 0,9 stopinje Celzija, kar pomeni, da bi lahko bili februarski računi za ogrevanje tudi za 25 do 30 odstotkov višji od januarskih. “Tako velike razlike v vseh letih, kar delam na tem področju, še nisem doživel. Ti računi bodo vsekakor zelo visoki in ne verjamem, da bo ljudi potolažil podatek, da bodo nižji vsaj računi za marec. Ne le zato, ker bodo temperature višje, ampak tudi zato, ker je po dolgem času nekoliko padla tudi cena plina,”

pojasnjuje direktor Energetike Maribor Alan Perc.

 

Lani je cena plina padla sicer trikrat – marca, maja in septembra -, vendar vsakokrat minimalno, medtem ko je vse druge

mesece rasla in se je zvišala za skupno kar 26,18 odstotka, samo v prvih dveh mesecih letos pa je zrasla še za 6,76 odstotka.

Skrb vzbujajoče dejstvo je, da se bo trend rasti cene zemeljskega plina v prihodnje verjetno nadaljeval. “Kljub recesiji je cena plina danes za okrog 15 odstotkov višja, kot je bila v času konjunkture. Najvišja je bila konec leta 2008, potem je v letu 2009 padla za okrog 30 odstotkov, od takrat naprej pa je le še rasla in se od konca leta 2008 do konca lanskega leta zvišala za 46 odstotkov. Tem podražitvam seveda moramo slediti, kljub temu pa smo naše cene dvignili malenkost manj in letos kot edino komunalno podjetje od občine nismo zahtevali dodatnega dviga cene. Trenutno skušamo naše delo optimizirati pri obstoječi ceni, pri čemer je treba vedeti, da s prodajo toplotne energije ne ustvarjamo dobička, ampak celo minus. Če ne bi imeli kogeneracije in posledično zaslužka s prodajo električne energije, bi morali ceno ogrevanja krepko dvigniti,” razlaga Perc…


Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE