Kitajska zmaguje v globalni dirki za uvajanje delovnih mest zelenih ovratnikov, in sicer pol leta zatem, ko so države po svetu začele uresničevati načrte v vrednost 500 milijard dolarjev za gospodarstvo z malo ogljikovega oksida. Tako ZDA kot Evropa zaradi gospodarski krize težita k porastu delovnih mest v okviru zelene ofenzive zoper podnebne spremembe in za zagotavljanje energetske varnosti, vendar ju utegne Kitajska letos prehiteti pri novi vetrni energiji.
Kitajska je ZDA prekosila po številu novih vetrnih turbin, nameščenih v prvem polletju 2009, kažejo podatki specializiranega podjetja Azure International iz Pekinga, in povečuje tudi svoj delež na glavnem trgu sončne energije, torej v Evropi. Wu Changhua, kitajska direktorica okoljske organizacije The Climate Group iz Londona, meni, da "Kitajska nedvomno zmaguje v tej dirki", torej pri svetilih in električnih avtih z malo izpustov ogljikovega dioksida in pri vetrni in sončni energiji. Gospodarstvo z malo izpusti CO2 je postalo prevladujoč trend, pri čemer mu je na Kitajskem pomagalo hitrejše centralizirano odločanje kot pri tekmecih. Pri vetrni energiji lokalno povpraševanje pogosto pomeni odprtje lokalnih delovnih mest, kar še zlasti velja za Kitajsko, kjer morajo v skladu z neuradnim pravilom vse turbine vključevati 70 odstotkov sestavnih delov, izdelanih tam. Zato se znižuje tržni delež tujih firm. Sebastian Meyer, vodja raziskovanja pri Azure International, ugotavlja, da se je ta trend v letošnjem prvem polletju nadaljeval.
Kriza na finančnih trgih in padajoče cene nafte so skrčile obete za čisto energijo po svetu in povzročile preveliko ponudbo turbin in solarnih plošč – okrevanje pričakujejo šele prihodnje leto ob pomoči novih stimualtivnih programov. Pri sončni energiji bo po sodbi firme Barclays Capital letos na prvem mestu Nemčija, ki bo prehitela doslej vodilno Španijo, kjer so za sončne projekte zaprli pipo. Vendar naj bi kitajski proizvajalci kljub padcu cen še naprej povečevali svoj delež v svetovni proizvodnji solarnih celic, meni analitičarka Jenny Chase iz firme New Energy Finance. Lani je Kitajska obvladovala kako tretjino tega trga, medtem ko se je delež Evrope skrčil na okoli četrtino, je pokazala raziskava nemške publikacije Photon. Evropa je lani instalirala 4,3 GW sončne fotovoltaične moči in 8,5 GW vetrne, s čimer je pri obeh odrinila ZDA na drugo mesto. Glede novih instaliranih sončnih celic sta ZDA prekosili obe, Španija in Nemčija, hkrati pa so Američani pri vetrni energiji prehiteli vsako posamezno evropsko državo.
Vendar bi se ta vrstni red pri vetrni energiji lahko kmalu spremenil, saj je Kitajska v prvem polletju 2009 dodala zmogljivosti za 4,5 GW, tako da je prehitela ZDA, ki so po navedbi Ameriškega združenja za vetrno energijo namestile objekte za samo 4 GW. Banka HSBC za letos napoveduje padec ameriškega in evropskega povpraševanja na tem področju. Globalni svet za vetrno energijo predvideva, da se bo na vrh lestvice povzpela Kitajska, pravi njegov generalni sekretar Steve Sawyer. Kitajska je pred tedni določila ceno vetrne energije po tako imenovani stimulativni tarifi, državna spodbuda in sprostitev kreditiranja pa sta pospešila projekte. Meyer pojasnjuje, da je letos razvojne načrte pospešilo spodbudno okolje, skratka skrb za infrastrukturo, banke pa so dolžne povečati kreditiranje.
ZDA bodo po sodbi analitikov verjetno glavni tekmec Kitajske pri novi vetrni energiji in bodo prehitele Evropo, kjer nekatere države ovirajo zamude pri načrtovanju. Robert Clover iz HSBC pravi, da poteka postopek za izdajo dovoljenja v ZDA hitreje kot v nekaterih evropskih državah. Protest v britanski tovarni turbin pred dnevi zoper izgubo 625 delovnih mest je bil obsojen na neuspeh, saj je lastnik, dansko podjetje Vestas, dobil nalog za zaplembo. Vestas seli obrat v ZDA in je deležen ploskanja analitikov za svoje drugo mesto na bolj donosnem trgu (pred njim je le firma General Electric, GE).
V ZDA naj bi odpiranje zelenih delovnih mest zagotovila subvencija tri milijarde dolarjev za obnovljive vire.
