V vodstvu DEM še pred dokončanjem področnih strokovnih študij – za to je letos načrtovan milijon evrov – poudarjajo, da "resno računajo na to naložbo v Pomurju"
Potem ko so konec avgusta Dravske elektrarne Maribor (DEM) na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni predstavile vmesne rezultate izdelave področnih strokovnih študij in krovne študije trajnostnega razvoja širšega območja ob reki Muri, nas je zanimalo, kdaj in kako bo znana končna odločitev o morebitni energetski izrabi Murinega vodnega potenciala.
Okrog 51 odstotkov Pomurcev podpira elektrarne
Najprej so v DEM pojasnili rezultate ugotavljanja javnega mnenja o projektu; izvedlo ga je podjetje Interstat v telefonski raziskavi med 29. junijem in 9. julijem na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Pomurja. Anketiranih je bilo 1516 ljudi, od tega jih je 36 odstotkov projekt v glavnem podprlo, 15 odstotkov ga povsem podpira, okrog 20 odstotkov je neodločenih, gradnji murskih elektrarn nasprotuje dobra četrtina vprašanih. Anketiranci so kot pozitivno stran elektrarn izpostavili boljšo oskrbo z električno energijo in odpiranje novih delovnih mest, kot negativno pa uničevanje in onesnaževanje naravne krajine, ogroženost vodnega oziroma gozdnega ekosistema ter večjo poplavno ogroženost, kot so spremembe v gladini reke in nivoju podtalnice. Na točkah, kjer so zainteresiranim podrobneje predstavljali projekt in so bile na razpolago v vsaki občini ob Muri, ter po nekaterih poslovalnicah Pošte Slovenije so razdelili več kot 5000 posebnih informacijskih zloženk.
Bistveno manj je bilo mnenj in pobud ljudi, predvsem jih je zanimalo, kako sta v pripravi projekta upoštevana okoljevarstveni vidik in razvoj kmetijstva, ali bodo pri tem upoštevana najnovejša tehnična dognanja, nekateri so ponudili svoja znanja in pripravljenost, da bi sodelovali. "Neki gospod, zapisal je tudi svoja leta, preko 80 jih šteje, je izrazil upanje, da bo še doživel gradnjo," navajajo v DEM.
Koliko pomurskih strokovnjakov in institucij sodeluje?
Kako daleč so strokovnjaki v DEM in lani ustanovljenem Pomurskem razvojnem inštitutu (PRI) v Murski Soboti s pripravljanjem strokovnih podlag za študijo trajnostnega razvoja? "Trajnostni razvoj pomeni upoštevanje načela, da je treba koncepte večnamenskih objektov, v tem primeru hidroelektrarn, obravnavati hkrati z razvojnimi ambicijami okolja, varovanje okolja se pri načrtovanju upošteva v največji možni meri, stanje v naravi se ne sme poslabšati." Opozarjajo na mednarodno uveljavljene kriterije in sprejete indikatorje, ki so bili razviti na podlagi Agende 21. "Program priprave možne energetske izrabe celovito prehaja iz raziskave trajnostnega razvoja in njenih sklepov v možno energetsko izrabo reke Mure, na tej podlagi bo investitor sprejel odločitev o podpisu koncesijske pogodbe. Koncept preveritve ekološke sanacije reke Mure ob njeni možni energetski izrabi v procesu trajnostnega razvoja je način, s katerim bodo določena območja možnih posegov s sprejemljivimi vplivi, ki jih bo investitor še lahko sprejel v okviru investicije."
Napovedujejo, da bo do konca leta končana v letošnjem marcu začeta izdelava strokovnih podlag in da bo do takrat predvidoma tudi končana krovna študija o trajnostnem razvoju. Na vprašanje, koliko je pri tem udeleženih strokovnjakov in institucij iz pomurske regije in naj jih konkretno imenujejo, odgovarjajo, da "je treba ločiti dva nivoja udeležbe", prvi je ekipa strokovnjakov, ki je sodelovala pri pripravi področnih študij, drugega predstavlja udeležba pri "oceni sedanjega stanja in trendov preko namiznega raziskovanja, intervjujev, anket, okroglih miz in podobno".
Koraki k podpisu koncesijske pogodbe
Letos bosta DEM in PRI končala področne strokovne študije kot podlago za krovno študijo, s tem bo omogočena opredelitev odsekov in variant možne energetske izrabe Mure, določili bodo energetski potencial, prostorske in morfološke omejitve, določili variante makrolokacij objektov, lokacije jezovne zgradbe, obratovalno gladino elektrarn, ureditve v bazenu, priključek na energetsko omrežje oziroma infrastrukturo na vplivnem območju. Opredelili bodo možne vplive elektrarn na okolje (podtalnica, poplavna območja, transporti proda, biotipi in habitati, krajinskooblikovni vplivi) ter izhodišča za možnost energetske izrabe. Zaključek tega bo tehnična dokumentacija potencialnih objektov elektrarn, ki "bo podal vhodne podatke za pripravo za podpis koncesijske pogodbe s koncendentom. Po prvih delnih ocenah smo lahko optimisti. Projekt ostaja na vrhu naših prioritet in s to naložbo v Pomurju resno računamo." Za letos je za študije načrtovan milijon evrov.
Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009111805486997
