Za okroglo mizo Človek in reka so ugledni strokovnjaki apelirali na državo, naj brez fige v žepu pripravi več alternativnih projektov za to, kaj bi z reko Muro
Na okrogli mizi Človek in reka za pameten kompromis, kaj storiti z Muro, so sodelovali (z leve) Andrej Predin, Milan Kerman, Štefan Bojnec, Lidija Globevnik, Tine Mlinarič in Darko Anželj.
Z mašo za pokojne in žive būjraše, kulturnim programom ter otvoritvijo in blagoslovitvijo novega broda in novih objektov so se na Otoku ljubezni ob reki Muri v Ižakovcih v občini Beltinci včeraj končali štiridnevni 18. būjraški dnevi. Ena od stalnic postaja okrogla miza na temo Človek in reka.
"Otok ljubezni je edina točka na notranji Muri v Sloveniji, kjer se srečata narava in človek," je ugotovila dr. Lidija Globevnik z Inštituta za vode RS, ki vodi projekt Biomura, s katerim – tudi s sredstvi iz EU – so po zgledu Avstrijcev na širšem območju pri avtocestnem mostu čez Muro spomladi začeli fizično širiti življenjski prostor reki. "Prod, ki smo ga odvzeli, bomo jeseni porabili za dve drči pod avtocestnim mostom in nad Babičevim mlinom v Veržeju." Po mnenju voditelja okrogle mize, domačina in literata Tineta Mlinariča, se "dravski sindrom" na reki Muri ne sme ponoviti. Dr. Darko Anželj, direktor Pomurskega razvojnega inštituta (PRI), ki so ga lani v Murski Soboti ustanovile Dravske elektrarne Maribor (DEM), in župan občine Apače je napovedal, da bodo v drugi polovici leta predstavili študijo trajnostnega razvoja, ki ga pripravljajo strokovnjaki PRI in bo vključno z javnim mnenjem domačinov osnova za odločitev DEM, ali bodo podpisali koncesijsko pogodbo z državo in posledično reko zajezile z elektrarnami ali ne.
Prof. dr. Andrej Predin, dekan Fakultete za energetiko v Krškem, je izrazil bojazen, da se na Muri ne bi zgodilo, kot se je z energetskim projektom v Velenju, ki je zmagal zato, ker je bil edini pripravljen projekt. "Sem za izkoriščanje toka reke Mure, vendar tako, da je ne ubiješ oziroma da bi se dalo kasneje vzpostaviti prvotno stanje," je bil slikovit Predin. "Še vedno ni alternativnega energetskega izkoriščanja Mure. Imam občutek, da se država, ki za kaj takega še ni pokazala interesa, pogovarja s figo v žepu v tem smislu, bomo videli, ali bo obstoječi projekt sprejet, če ne, bomo mislili drugače." Tudi domačin prof. dr. Štefan Bojnec iz Lipe, zaposlen na Univerzi na Primorskem, se je strinjal, da bo na Muri potreben kompromis, saj "je ta prostor zelo majhen in zato velikih posegov ni pričakovati". Opozoril je, da bi lahko Slovenija bolj koristila obnovljive vire energije, kot je npr. sončna.
Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009081005458629
