Vse večji delež fosilnih goriv EU uvaža, trenutno kar 50 odstotkov plina in nafte. Ta odvisnost bi se do leta 2030 lahko povečala na 70 odstotkov. Porabo fosilnih goriv je treba znižati tudi zaradi njihovega učinka na globalno segrevanje, zato bo priporočljivo v prihodnosti spodbujati inteligentno rabo energije. Za katere tehnologije gre?
Vedno pogosteje se v javnosti zastavlja vprašanje, kakšna je dejanska in tudi obetavna alternativa proizvodnje električne energije, ki jo danes pridobivamo iz fosilnih goriv. Za nekaj svojih pogledov na to problematiko smo prosili Janeza Škrleca, predsednika odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki je hkrati član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Vedno bolj odvisni
Vedno pogosteje se v javnosti zastavlja vprašanje, kakšna je dejanska in tudi obetavna alternativa proizvodnje električne energije, ki jo danes pridobivamo iz fosilnih goriv. Fosilna goriva – nafta, zemeljski plin in premog – pokrivajo 80 odstotkov porabe energije v EU. Vse večji delež fosilnih goriv EU uvaža. Trenutno uvozimo 50 odstotkov plina in nafte in ta odvisnost bi se lahko do leta 2030 povečala celo na 70 odstotkov. V prihodnosti bo treba spodbujati inteligentno rabo energije, pospešeno razvijati alternativne vire, še zlasti obnovljive vire energije, saj bo porabo fosilnih goriv treba znižati tudi zaradi njihovega učinka na globalno segrevanje.
Potencialne možnosti nanotehnologije so velike
Nanotehnologija ima veliko potencialnih možnosti, vendar razvoj na tem področju še ne daje občutnih rezultatov in pretiranega optimizma. Dolgoročno gledano, bi lahko zemeljski plin zamenjali z vodikom iz obnovljivih virov. Nanotehnologija za to ponuja nove materiale in katalizatorje. Keramične membrane z nanometrsko poroznostjo imajo vedno večjo vlogo pri pripravi različnih tekočin in goriv. Zaradi nanotehnologije bo sončna energija postala donosna stvar, o tem ni več veliko dvomov, meni Škrlec, vsekakor pa bo nanotehnologija poskrbela tudi za drastično pocenitev sončnih zbiralnikov s tankoplastno tehnologijo ali s tehnologijo delcev. Ko govorimo o nanotehnologiji kot tehnologiji prihodnosti tudi za energetiko, je najboljše, da uporabimo misel, da bo nanotehnologija veliko starim zamislim vdahnila novo vsebino in nove možnosti zamislim, ki bi drugače propadle zaradi današnje neučinkovitosti razpoložljivih materialov. Med obetavnimi zamislimi, ki jih bosta v veliki meri uresničila nanotehnologija in njen razvoj, je seveda koncept termoelektričnega principa pridobivanja električne energije (termoelektrika). V danem primeru bodo nanomateriali pomembno vplivali na pretvorbo toplotne energije v električno.
Gorivne celice in termofotovoltaika
V bližnji prihodnosti bodo pomemben vir električne energije tudi različne gorivne celice. Te imajo dober izkoristek, proizvajajo se lahko v veliko različicah. Nanotehnologija lahko k tej tehniki prispeva keramične folije, nanostrukturirane površine in katalitično učinkovite nanodelce. Učinek gorivnih celic je mogoče z lahkoto in hitro regulirati. Danes se v svetu gospodinjstva že opremljajo z grelci na zemeljski plin z gorivnimi celicami, ki proizvajajo toploto in električno energijo. Če bo v svetu takšne grelce imelo na milijone gospodinjstev, bodo lahko ti grelci z električnim omrežjem in pametnimi omrežji (smart grids) povezani z virtualnimi elektrarnami s teoretično ogromnimi zmogljivostmi….
