REUTERS
Nemška politika jedrske energije, in sicer podaljšanje obratovanja starih jedrskih reaktorjev, da bi premostili vrzel do zelene energije, utegne ohraniti tudi odprta vrata za morebitno razbitje pomembnega volilnega tabuja: gradnje novih jedrskih elektrarn. Nova desnosredinska vlada kanclerke Angele Merkel sicer ohranja opiranje na jedrsko energijo, vendar poudarja, da le do trenutka, ko bodo obnovljivi energetski viri povsem na voljo. Vendar pa nemški državljani nuklearkam močno nasprotujejo. Še do pred kratkim je grozila nevarnost, da bodo v naslednjih desetih letih zaprli skupaj 17 jedrskih reaktorjev, zdaj pa so ti dobili drugo priložnost.
Analitiki menijo, da to omogoča spremembo razmišljanja. Lawrence Poole iz podjetja IHS Global Insight vidi v Nemčiji poskus uvedbe ugodne politike, drugo vprašanje pa je, ali bo ta prinesla tudi nove nuklearke. Kanclerkini politični nasprotniki pa izražajo pomisleke. Predstavnik Zelenih in bivši okoljski minister Jūrgen Trittin je v komentarju koalicijske pogodbe med vladajočima strankama CDU/CSU in FDP opozoril, da bodo torej še naprej obratovali najstarejši reaktorji iz starega železa, čeprav jih pestijo varnostno težave. Soglasje o zaprtju nukleark so povozili, čeprav je večina temu nasprotovala, in tako še naprej deluje zastarela, draga in nevarna tehnologija, in to v prid tržne moči in dobičkov štirih velikih energetskih skupin, je še poudarili.
Nemški politiki se izogibajo govorjenju o novih nuklearkah, saj je javnost občutljiva za njihovo varnost in nerešeno vprašanje radioaktivnega odpada. Anketa televizije ZDF je oktobra pokazala, da 52 odstotkov vprašanih še zmeraj daje prednost odločitvi, da uresničijo sporazum o izstopu iz jedrske energije, medtem ko se jih je okoli 41 odstotkov izreklo za podaljšano obratovanje jedrskih elektrarn (pred volitvami le 36 odstotkov). Matthias Heck, analitik zasebne banke Sal. Oppenheim, meni, da bo obveljala namera obeh vladajočih strank, da nuklearkam podaljšajo obratovalno dobo, in napoveduje, da bodo verjetno do spomladi 2010 določili finančne in varnostne podrobnosti te poteze. Skoraj pa ni verjeti, da bi razprave o tem preložili do odločilnih volitev v nemških zveznih deželah maja 2010.
Napovedana izklopa nukleark Biblis A skupine RWE in Neckarswestheim 1 skupine EnBW bi lahko preklicalo sodišče, zamenjava oblasti v Nemčiji pa bi lahko dala zeleno luč za njuno obratovanje v prehodnem obdobju. Vladni načrt bodo morali malce omiliti, da bi pomirili črnogledo javnost in odločne protijedrske lobije. Pri tem je ključnega pomena obljuba, da bodo znatne prihodke od nukleark usmerili v javno porabo. Vlada je zagotovila, da bodo energiji iz obnovljivih virov (njeni zagovorniki so pred volitvam opozorili, da bi podpora jedrski energiji uničila nova podjetja za obnovljivo energijo) ob vključevanju v elektrodistribucijo dajali prednost pred jedrsko. Generalni direktor RWE Jūrgen Grossmann je pripravljen začeti pogovore o tem, kako bodo nekaj bodočega dobička od podaljšanega obratovanja jedrskih elektrarn usmerjali v sklade za varnost, raziskovanje in učinkovito omrežje. Verjetni dodatni zaslužki od dodatnega obratovanja že odpisanih nukleark naj bi dosegali milijarde evrov. Banka UniCredit meni, da bi lahko imeli štirje upravitelji nukleark RWE, E.ON, EnBW in Vattenfall Europe, katerih jedrske elektrarne proizvedejo četrtino nemške električne energije, prihodek 7,5 milijarde evrov. Ta številka bi bila rezultat 20-letnega podaljšanja obratovanja nukleark in cene 50 evrov za megavatno uro.
Nemški umik hitrega zaprtja nukleark sovpada z oživitvijo jedrske energije drugod po naši stari celini. Ker je Nemčija največje evropsko gospodarstvo, njeno ravnanje odločilno vpliva na druge energetske trge, ugotavlja Santiago San Antonio, prvi človek združenja jedrske energije Foratom s sedežem v Bruslju. Sicer bodo potrebne odgovorne tehnične odločitve, vendar pa je sedanja vladavina konservativnih strank v ZRN za jedrsko energijo lahko le pozitivna.
Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009111805486932
