Od štirih HE ima ribjo stezo le ena

Pri izgradnji hidroelektrarn je nujno zagotoviti prehod vodnim organizmom, spodnja Sava je naravovarstveno izredno pomembna Pri pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov igrajo v Sloveniji glavno vlogo hidroelektrarne (HE). Približno četrtino vse električne energije pridobimo iz hidroproizvodnje. Ta delež pa se bo še povečal po izgradnji objektov na spodnji in tudi srednji Savi. Trenutno gradijo elektrarne na spodnji Savi, kjer mora biti zadnja v verigi elektrarn HE Mokrice zgrajena do konca leta 2015. Trenutno Slovenija gradi HE Krško, za HE Brežice in HE Mokrice so v izdelavi državni prostorski načrti. V načrtu pa je tudi še izgradnja HE na srednji Savi. Kot so nam sporočili iz ministrstva za gospodarstvo, se na ministrstvu za okolje in prostor še ni začelo njihovo umeščanje v prostor, čeprav je bila pobuda podana že spomladi leta 2009. “Ob tem je treba upoštevati izkušnje iz prakse na spodnji Savi, da traja postopek umeščanja v prostor za posamezno elektrarno približno tri leta,” so o časovnem okviru povedali na ministrstvu. Tako ni mogoče reči, kdaj naj bi bila veriga na srednji Savi končana. Izbrani koncesionar Holding Slovenske elektrarne (HSE) predvideva na tem odseku od devet do deset hidroelektrarn. “Šele po koncu postopka umeščanja v prostor bo znano, ali so njihovo število in lokacije sprejemljivi ali ne,” pravijo na ministrstvu.

Pri izgradnji hidroelektrarn je nujno zagotoviti prehod vodnim organizmom, spodnja Sava je naravovarstveno izredno pomembna

Hidroelektrarna Mariborski otok ima ribjo
stezo, a je nefunkcionalna.

(Marko Vanovšek)
Hidroelektrarna Mariborski otok ima ribjo stezo, a je nefunkcionalna.

Pri pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov igrajo v Sloveniji glavno vlogo hidroelektrarne (HE). Približno četrtino vse električne energije pridobimo iz hidroproizvodnje. Ta delež pa se bo še povečal po izgradnji objektov na spodnji in tudi srednji Savi. Trenutno gradijo elektrarne na spodnji Savi, kjer mora biti zadnja v verigi elektrarn HE Mokrice zgrajena do konca leta 2015. Trenutno Slovenija gradi HE Krško, za HE Brežice in HE Mokrice so v izdelavi državni prostorski načrti. V načrtu pa je tudi še izgradnja HE na srednji Savi. Kot so nam sporočili iz ministrstva za gospodarstvo, se na ministrstvu za okolje in prostor še ni začelo njihovo umeščanje v prostor, čeprav je bila pobuda podana že spomladi leta 2009. "Ob tem je treba upoštevati izkušnje iz prakse na spodnji Savi, da traja postopek umeščanja v prostor za posamezno elektrarno približno tri leta," so o časovnem okviru povedali na ministrstvu. Tako ni mogoče reči, kdaj naj bi bila veriga na srednji Savi končana. Izbrani koncesionar Holding Slovenske elektrarne (HSE) predvideva na tem odseku od devet do deset hidroelektrarn. "Šele po koncu postopka umeščanja v prostor bo znano, ali so njihovo število in lokacije sprejemljivi ali ne," pravijo na ministrstvu.

Gradnja akumulacijskih bazenov, jezov in vodnogospodarska ureditev pritokov, ki ponavadi vključuje tudi gradnjo prodnatih zadrževalnikov, sta velika posega v naravno okolje. "Vsi ti posegi popolnoma spremenijo prvotni habitat. Hitro tekoča reka se spremeni v počasi tekočo ali celo stoječe vodno telo. V reki se nad in pod jezovno zgradbo popolnoma spremenijo oblika in sestava struge, hidrološki režim, fizikalno-kemijske in biotske lastnosti vode. To ima za posledico spremembe v vrstni sestavi združbe rib, sorazmerju vrst, številčnosti populacij, prostorski razporeditvi vrst, drsti in selitvi rib," pojasnjuje Daša Zabric iz Zavoda za ribištvo Slovenije. O vplivih izgradnje verige HE na Savi pravi, da je težko napovedati točne spremembe in kako obsežne bodo. Z gotovostjo pa lahko potrdi, da bodo najbolj prizadete reofilne vrste rib, to so tiste, ki za svoje življenje potrebujejo čisto, hitro tekočo vodo, bogato s kisikom. Najbolj so prizadete tiste vrste rib, ki živijo izključno v reki in ne v pritokih.

"Vrste, ki potrebujejo stoječo ali počasi tekočo vodo (stagnofilne), in tiste s široko toleranco do hidroloških pogojev (indiferentne) se lažje prilagodijo novim razmeram," pojasnjuje Zabričeva. Problem pa predstavlja tudi regulacija rečnega dna, ki je ponavadi v celoti regulirano, izravnano, utrjeno s kamnom, saj za nekatere ribe velja, da odlagajo ikre v ali na prod in kamenje. "Na območju akumulacije in jezovne zgradbe so ponavadi vsa ta drstišča uničena. Drstišča rib, ki ikre odlagajo na rastline ali dele rastlin, pa se lahko, če obstajajo pogoji, sčasoma ponovno razvijejo," je dejala Zabričeva.

Med dvema pregradama

Na območju spodnje Save živi 48 vrst rib in vrsta piškurja. Kar 26 jih je takih, ki živijo v hitro tekočih vodah in samo devet stagnofilnih, ki bi se na življenje v akumulaciji pogojno lahko prilagodile. Dvanajst vrst je selilskih in za te ribe je selitev zelo pomembna za ohranjanje vrste. Mednje spadajo potočna postrv, sulec, klen, bolen, podust, mrena. Po besedah Zabričeve predstavlja tem vrstam največjo grožnjo izgradnja jezov, saj te ribe v različnih fazah življenja potrebujejo različna ustrezna življenjska okolja, kjer opravljajo različne življenjske funkcije: drst, prehranejvanje, rast, gibanje. Določene habitate pa potrebujejo tudi za prezimovališča, skrivališča ali kot prostor, kjer preživijo visoke poletne temperature, neugodne hidrološke razmere itd. "Prehajanje med različnimi habitati je za ribe življenjskega pomena," poudarja biologinja. Ob tem je izpostavila podust, ki je ekološko zelo pomembna vrsta v spodnji Savi. "Na tem območju sta dve veliki drstišči: izlivni del Mirne in Krke, kjer se v času drsti zbira veliko podusti. Z izgradnjo HE Blanca je bil potopljen izlivni del Mirne in s tem uničeno drstišče. Če bo zgrajena HE Mokrice, bo poplavljen tudi izlivni del Krke in s tem uničeno drstišče. Za ohranitev bi tako morali zagotoviti prehodnost vseh jezov, ohraniti drstišča oziroma zgraditi funkcionalna nadomestna," pravi Zabričeva.

Pri izgradnji HE je treba zagotoviti tudi prehod za vodne organizme. Na ministrstvu za gospodarstvo so dejali, da bodo vse načrtovane HE na Savi imele prehod za vodne organizme in da bo problem migriranja živali rešen strokovno in učinkovito. Da načrt za hidroelektrarno, kjer prehodnost ni določena in projektno rešena, ne pride do izdaje potrebnih dovoljenj in soglasij, pravijo tudi na ministrstvu za okolje in prostor. Izgradnjo ribjih stez podpirajo mednarodne konvencije, ki jih je Slovenija ratificirala, evropska zakonodaja in tudi slovenska zakonodaja. A na tem odseku Save so bile zgrajene že tri hidroelektrarne, v izgradnji je četrta, ribjo stezo pa ima le Blanca. Zavod za ribištvo Slovenije trenutno z opazovanjem rib ugotavlja njeno funkcionalnost. Kjer migracijskih poti ni, so ribe ujete med dvema pregradama.

Ohranjanje narave ni cokla razvoja

"Izgradnja ribjih stez je nujna za ohranitev selilskih vrst rib na tem območju. V Sloveniji je zgrajenih nekaj ribjih stez, a niso funkcionalne, denimo pri HE Mariborski otok. Poznani so pa tudi primeri, da so steze zaprli ribiči, saj so se bali da bi ribe, vložene v njihov revir, odplavale v sosednji revir," razlaga Daša Zabric. Ob tem pove, da se v Sloveniji s problemom migracije rib po toku navzdol sploh še ne ukvarjamo, medtem ko se v svetu tej problematiki posvečajo že kakšni dve desetletji. Največ pozornosti so deležne komercialno zanimive ribe, kot je losos. "Če kljub temu gradimo elektrarne, bi morali pri njihovi izgradnji upoštevati vse obstoječe omilitvene ukrepe: izgradnja funkcionalnih ribjih stez na visokih pregradah, sonaravna ureditev akumulacij in pritokov ter izgradnja nadomestnih drstišč in habitatov. Do sedaj je bila ribiška stroka pri sprejemanju prostorskih načrtov premalo zastopana, se pa tudi to izboljšuje," je zaključila strokovnjakinja.

Da je območje spodnje Save izredno pomembno z naravovarstvenega vidika, pravi tudi Dušan Klenovšek iz Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Novo mesto. Na tem območju živi veliko redkih, ogroženih in zavarovanih vrst flore in favne, v vodnih biotopih, na travnikih in poplavnem gozdu Vrbine. Za nekatere predele vzpostavljajo tudi območja Nature 2000. V zavodu pa so se odzvali tudi na očitke, ki se pojavljajo v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn na Savi, češ da Natura 2000 zavira razvoj. "Zavod ni cokla razvoja, ampak le opravlja svoje zakonsko predpisane naloge, to je ohranjanje narave. Menimo, da je ob varovanju narave možen vzdržen razvoj, za katerega je značilno, da vzamemo iz narave le toliko, kot res potrebujemo, z mislijo na bodoče generacije," so zapisali naravovarstveniki.


Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010012505506027

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI