Z novo raziskovalno metodo je Kristiina Karhu s helsinške univerze ugotovila, da bi prst severnih gozdov lahko v atmosfero sprostila več ogljikovega dioksida, kot je bilo sprva ugotovljeno
Ogljikovega dioksida v naše ozračje ne izpuščajo le industrijski obrati, avtomobili, mesna industrija, niti niso za višje koncentracije krivi vulkanski izbruhi in druge naravne katastrofe, na primer požari, ampak plin, ki je posledično krivec podnebnih sprememb – v ozračje pa spuščajo ogljikov dioksid tudi tla oziroma prst. Kristiina Karhu, raziskovalka s helsinške univerze, je v svoji štiriletni študiji v okviru projekta CARMINE finskega okoljskega inštituta ugotovila, da se bo iz prsti severnih gozdov v naslednjih desetletjih v ozračje morda sprostilo več ogljikovega dioksida, kot so sprva predvidevali strokovnjaki. “Z novo metodo lahko analiziramo občutljivost zemeljske materije različnih starosti na spreminjajoče temperature,” je dejala. Študija je pokazala tudi, da podnebne spremembe povzročajo večjo nevarnost za shrambe ogljikovega dioksida v prsti severnih gozdov in manj v gozdovih, ki se nahajajo v toplejšem podnebnem pasu.
Višje temperature, hitrejši razkroj snovi
Da tudi prst prispeva k podnebnim spremembam, ni več novost. Nova študija Karhuve, ki je od leta 2005 do 2008 preučevala vzorce prsti v gozdovih na severu in jugu Finske, pa je pokazala, da so organske snovi, ki so nastale pod različnimi podnebnimi pogoji, različno občutljive na naraščajoče temperature ozračja in s tem posledično v ozračje spuščajo različne količine toplogrednih plinov. “S tem smo zavrgli predpostavko, da je ves ogljikov dioksid v prsti enako občutljiv na temperaturne spremembe,” pojasnjuje sogovornica in dodaja, da jo je v študiji zanimalo, kako ogrevanje ozračja spreminja površinsko vegetacijo, mikrobe v prsti in proces razpada oziroma razkroja snovi v prsti, s čimer se določena količina plina sprošča v ozračje. “S procesom fotosinteze drevesa iz ozračja jemljejo CO2, vendar ga z razgradnjo organskih odpadkov, kot so listje, les in podobno, tudi sproščajo nazaj. Pri tem je posebej pomembno vprašanje, kateri proces je bolj temperaturno občutljiv: razgradnja organskih odpadkov ali rast dreves.”…
Celoten članek: http://www.vecer.com/clanek2010091305574415
