Pogledi so obrnjeni v sonce in vesolje

Obnovljiva energija v najrazličnejših oblikah je vse bolj aktualna in razviti svet se vse bolj usmerja v uresničitev gesla Obrnite se k soncu in vetru. Znanstveniki trdijo, da je sončna energija desetkrat močnejša v vesolju kot na Zemlji in da je zato njeno izkoriščanje mnogo učinkovitejše, če se zbira v vesolju(Sašo Bizjak)Sončna energija se zazdaj izkorišča predvsem na strehah hiš, Japonci pa nameravajo v naslednjih dveh desetletjih v vesolju zgraditi velikanski generator sončne energije, ki bo pošiljal elektriko na zemljo.Konzorcij nemških družb skupaj z Deutsche Bank, z …

Obnovljiva energija v najrazličnejših oblikah je vse bolj aktualna in razviti svet se vse bolj usmerja v uresničitev gesla Obrnite se k soncu in vetru. Znanstveniki trdijo, da je sončna energija desetkrat močnejša v vesolju kot na Zemlji in da je zato njeno izkoriščanje mnogo učinkovitejše, če se zbira v vesolju

Sončna energija se zazdaj izkorišča predvsem na strehah hiš, Japonci pa nameravajo v naslednjih dveh desetletjih v vesolju zgraditi velikanski generator sončne energije, ki bo pošiljal elektriko na zemljo.

(Sašo Bizjak)
Sončna energija se zazdaj izkorišča predvsem na strehah hiš, Japonci pa nameravajo v naslednjih dveh desetletjih v vesolju zgraditi velikanski generator sončne energije, ki bo pošiljal elektriko na zemljo.

Konzorcij nemških družb skupaj z Deutsche Bank, zavarovalnico Munich Re, Siemensom in nemškim energetskim velikanom RWE načrtuje v saharskem delu Afrike gigantski projekt sončnih elektrarn. Načrtovalci so zeleno luč dobili konec minulega meseca, projekt so strokovnjaki ocenili na 400 milijard evrov. Po prvih ocenah bodo sončne elektrarne, zgrajene v okvirih projekta, zadoščale za kar 15 odstotkov vseh evropskih energetskih potreb. Načrtovalci smelo napovedujejo, da bo prva elektrika stekla po daljnovodih iz Sahare že čez deset let. Nemški konzorcij, ki ga sestavlja dvajset največjih nemških družb, je osredotočen na zbiranje solarne energije predvsem za nemško tržišče. Projekt je ena največjih zasebnih investicij na področju pridobivanja energije iz naravnih virov.

Države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike naj bi od projekta dobile veliko več kot samo drobtinice z bogatinove mize. Vodstvo konzorcija trdi, da projekt ponuja veliko možnosti za regionalno sodelovanje na območju celotne severne Afrike, vključno z državami, ki imajo tako imenovane zaprte meje.

Futuristično oblikovane elektrarne, tako napovedujejo projektanti, bodo uporabljale ogledala za zbiranje sončnih žarkov, ob tem se bo segrevalo posebno olje in nastajala para, ki bo poganjala turbine. Ob tem vlagatelji poudarjajo, da se že začenja gradnja posebnega daljnovoda za prenos električne energije v Evropo. Investitorji so že odkupili del zemljišč za elektrarne, z lokalnimi oblastmi se dogovarjajo o tem, koliko energije bi ostalo na afriških tleh.

Desertec pa je doživel tudi hude kritike, ker naj bi bil visokorizični projekt predvsem zaradi najverjetneje velikih prekoračitvenih stroškov. Mnogi v Nemčiji zato konzorcij sprašujejo, zakaj ni raje vlagal v vetrno energijo, ki je v EU že zelo razširjena in preizkušena. Samo lani je obseg naložb v vetrne elektrarne v državah unije dosegel 11 milijard evrov, ves sektor pa zaposluje skoraj 170.000 ljudi. Vetrna energija je tako že postala vodilna energetska tehnologija v Evropski uniji, saj ob normalnih vetrovnih pogojih pokriva 4,2 odstotka povpraševanja po elektriki v državah unije, po soncu in vesolju pa se v uniji skoraj ne ozirajo.

Japonci in Američani pa so se odločili, da bodo električno energijo kar najhitreje pridobivali iz vesolja ob pomoči sončne energije. Za Američane je že nekaj časa znano, da se marljivo ukvarjajo s projektom velikanskega agregata solarnih kolektorjev v orbiti, oddaljeni okoli 4000 kilometrov od Zemlje. Vse skupaj je locirano tako, da bi kalifornijsko mesto Fresno dobivalo močan snop sončne energije, ki bi grela, osvetljevala in polnila zaloge za pridobivanje drugih alternativnih energij. Družba California Pacific Gas & Eletric, ki je investitor projekta, se je že obvezala, da bo pokupila vso elektriko, ki jo bo proizvedla solarna postaja.

Japonska vlada pa je pripravljena za podoben vesoljski projekt ponuditi sredstva v višini 22 milijard dolarjev. Gre za že odobren projekt orbitalne postaje z močjo enega gigavata, ki bi jo poganjala sončna energija. Velike japonske družbe, denimo Mitsubishi in druge, so že prevzele vse reklamne in druge kampanje za uresničitev tega zahtevnega projekta, ki naj bi zaživel čez dvajset let. Orbitalna postaja, pravzaprav elektrarna, bo oddaljena od Zemlje okoli 36.000 kilometrov, energija pa bo potovala po mikrovalovih oziroma laserskih snopih.

Po oceni japonskih strokovnjakov je slaba stran tega projekta, da bo proizvodnja dajala dovolj energije za samo 400.000 gospodinjstev, projekt pa bo stal velikanskih 21 milijard dolarjev. Japonci pa so sprva načrtovali, bolje povedano sanjali, da bo projekt zadovoljil energetske zahteve 47 milijonov gospodinjstev v 127-milijonski Japonski. Najprej bodo Japonci, predvidoma čez tri leta, izstrelili majhen satelit s solarnimi ploščami in z njim testirali, kakšno je sevanje električne energije skozi ionosfero – zunanji omot Zemljine atmosfere, da bi bila solarna postaja pripravljena za pogon. Dosedanji potek testov je že pokazal, da ne bo težav z usmerjanjem zbrane sončne energije proti odjemalcem na Zemlji.

Korporacija Mitsubishi Electric, ki je članica projekta, je znova napovedala, da nameravajo v naslednjih dveh desetletjih v vesolju zgraditi velikanski generator sončne energije, ki bo pošiljal elektriko na zemljo. Raziskovalna skupina, v kateri je 16 družb pod vodstvom Mitsubishi Heavy Industries Ltd., je prepričana, da ji bo v štirih letih uspelo dokončati tehnologijo, ki bo zagotavljala brezžično pošiljanje elektrike na Zemljo. Prva sončna elektrarna v vesolju bo imela moč enega gigavata in njena prednost pred sončnimi elektrarnami na Zemlji je v tem, da bo energija iz vesolja prihajala ne glede na vremenske razmere. Projekt pa ima tudi šibko točko. To je prevoz solarnih plošč do sončne postaje 36.000 kilometrov nad Zemljo. Kavelj ni v tehnologiji, temveč v stroških. Dosedanji izračuni so pokazali, da bi morali stroške zmanjšati najmanj za stokrat, če bi hoteli, da bi bila postaja dobičkonosna.


Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009100105473580


Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI