Potopljeni svet – poplave, podnebne spremembe

Strokovnjaki menijo, da najmanj dvometrskemu dvigu morske gladine ni mogoče ubežati niti z ničnimi emisijami. Močno deževje je pojav, ki smo ga ljudje začeli spremljati z malce več nezaupanja kot nekoč. Posledice ogromnih količin padavin smo lahko v minulih letih občutili tudi v Sloveniji: zalite kleti, plazovi, porušene ceste, prekinjena električna napeljava, odplavljeni avtomobili… V tem letu obilnega pljuska niso dobile le države, kot so Indija, Južna Afrika, Brazilija, ampak tudi srednja Evropa. Junija je oblino deževje prispevalo k poplavljanju rek v Avstriji, na Češkem, Madžarskem, Poljskem in v Romuniji. Poplavlja pa tudi morje, ki se letno dvigne za 3,1 milimetra, kar pomeni, da se je v zadnji dekadi dvignilo za 3 centimetre.

Strokovnjaki menijo, da najmanj dvometrskemu dvigu morske gladine ni mogoče ubežati niti z ničnimi emisijami

Znanstveniki predvidevajo, da bo zaradi poplav ogrožena kar polovica svetovne populacije.

(Reuters)

Močno deževje je pojav, ki smo ga ljudje začeli spremljati z malce več nezaupanja kot nekoč. Posledice ogromnih količin padavin smo lahko v minulih letih občutili tudi v Sloveniji: zalite kleti, plazovi, porušene ceste, prekinjena električna napeljava, odplavljeni avtomobili… V tem letu obilnega pljuska niso dobile le države, kot so Indija, Južna Afrika, Brazilija, ampak tudi srednja Evropa. Junija je oblino deževje prispevalo k poplavljanju rek v Avstriji, na Češkem, Madžarskem, Poljskem in v Romuniji. Poplavlja pa tudi morje, ki se letno dvigne za 3,1 milimetra, kar pomeni, da se je v zadnji dekadi dvignilo za 3 centimetre.

Ogrožena polovica populacije

Večina svetovnih rek se pogreza, s čimer so regije ob delti rek, kjer po nekaterih ocenah prebiva okoli 40 milijonov ljudi, kar znaša 0,6 odstotka svetovne populacije, izpostavljene nevarnosti poplav. Izmed 33 največjih svetovnih rek se jih pogreza kar 24, krivec za to pa je človek, ki je z reguliranjem rečne struge sebi hotel le najboljše. Drveča voda človeštvo skrbi. Študija, objavljena v Nature Geoscience, prikazuje, da je kombinacija pogrezajočih se rečnih strug in dvigovanja morske gladine lahko katastrofalna. To so že tretje leto zapored izkusili v Južni Afriki, kjer reke poplavljajo pogosteje kot v preteklosti in odnašajo hektarje žitnih polj, zaradi česar so morali letos preseliti kar pol milijona ljudi. To je hud udarec za Afriko, ki se hkrati s poplavami sooča tudi s sušo, zaradi katere trpi okoli osem milijonov ljudi. Nič bolje ni v Braziliji, kjer poplave in plazovi uničujejo domove, zaradi česar je vse več brezdomcev. S tem pa težav še ni konec. Zaradi podnebnih sprememb je atmosfera vse toplejša, zato se naglo tali led ledenikov in skrajnih tečajev. Posledica slednjega pa je dvig morske gladine. Študija predvideva, da bo zaradi poplav ogrožena kar polovica svetovne populacije.

"Prav vznemirljivo je gledati podatke, kako pogosto poplavljajo reke, ne glede na to, ali tiste kopenske ali tiste v bližini morja. In zdi se, da postaja vse huje," so zapisali avtorji študije.

Najprej za en meter, v 300 letih za pet

Kot poroča Reuters, so znanstveniki na podnebni konferenci v Oxfordu minuli teden izrazili skrb, da dviga morske gladine za najmanj dva metra ne moremo preprečiti.

Kljub temu da skuša svet globalno ogrevanje omiliti z okolju prijaznejšo energijo, večjo energetsko učinkovitostjo in omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, pa očitno to ne bo dovolj, da prepreči naraščanje morske gladine. "Morje se začne dvigovati počasi, a ko se začne, je proces praktično neustavljiv," je dejal Stefan Rahmstorf, znanstvenik z nemškega Potsdamskega inštituta, in dodal, da bo tako ostalo, tudi če ne bomo proizvajali emisij. Res pa je, da se bo, ko bodo temperature okolja spet stabilne, morska gladina dvigovala počasi, po stoletjih, in ne več nenadoma. Toplogredni plini naj bi naše ozračje ogreli za najmanj dve stopinji Celzija, v zadnjem stoletju pa smo ga otoplili le za 0,8 stopinje. Mnogi znanstveniki so prepričani, da bo svet zdržal otoplitev za 1,5 stopinje, vendar Rahmstorf ni med njimi. Meni namreč, da se bo gladina morja dvigovala naprej, da bodo sčasoma izginile otoške države in da se bo morje v tem stoletju dvignilo za en meter, če se bo ozračje ogrelo za tri stopinje, v naslednjih 300 letih pa za več kot 5 metrov.

Rešitve ni, zgodovina se ponavlja

Posledica ogrevanja ozračja, saj iz atmosfere zavoljo pomanjkljive tehnologije ne moremo izčrpati toplogrednih plinov, pa je tudi izginjanje ledu. Manj ledu namreč odseva manj svetlobe, s čimer prispeva k ogrevanju okolice. "Ko je na udaru led, se proces le še okrepi," razlaga Pier Vellinga z univerze Wageningen. "Četudi bi zreducirali vse emisije, je ta proces nemogoče ustaviti. To sem ugotovil brez upoštevanja ogrevanja ozračja za dve stopinji, kar pomeni, da se bo ledena odeja Grenlandije zmanjšala za najmanj 50 odstotkov," še pravi. Kaj to pomeni v številkah? Da se bo morska gladina v naslednjih 300 do 1000 letih dvignila za sedem metrov!

Do takšnih ugotovitev pa so strokovnjaki prišli na podlagi zgodovinskih virov. Pred tremi milijoni let je bil naš planet toplejši za dve do tri stopinje, morje pa 25 do 35 metrov višje. Pred 122 tisoč leti je bilo topleje za dve stopinji, morje pa 10 metrov višje. "Kar danes vidimo na Grenlandiji in Antarktiki, je morebiti le začasen fenomen, lahko pa je tudi posnetek dogodkov izpred 122 tisoč let," še pravi Velling. Kot je znano, se je gladina v zadnjem stoletju dvignila za 20 centimetrov. Rahmstorf meni, da je prav to vzrok pogostejših neviht, poplav, obilnejših padavin itd.

Finska se je pripravila na najhujše

Obmorske države so tiste, ki se morajo najprej pripraviti na morebitne visoke valove. Finska je to storila že leta 1998, ko so začeli postavljati mejo, na kateri je varno graditi infrastrukturo, čeprav strokovnjaki ocenjujejo, da posledice za baltsko regijo ne bodo dramatične. Ker se je leta 2005 morje dvignilo za 151 centimetrov in poplavilo Helsinke, je obveljalo, da se v Helsinkih gradnja začne 230 centimetrov nad morsko gladino. Dvigovanja morja pa se ne bojijo prebivalci finskega zaliva, kjer se skupaj z morjem dviga tudi kopno.

Potem ko so poskrbeli za varno gradnjo, Finci lahko "uživajo v miru" in celo kujejo načrte, kako raziskovati Arktiko. Finci naj bi imeli po besedah ministra za zunanje zadeve Alexandra Stubba strategijo pripravljeno prihodnje leto. "Arktične regije so neprecenljive, zato se moramo potruditi," je dejal ob 20-letnici Arktičnega centra v Rovaniemiju. Po nekaterih napovedih naj bila nekoč zaledenela pokrajina že v poletnem času leta 2015 brez ledu. To pa pomeni, da se bo začela tekma za iskanje nafte in zemeljskega plina (na Arktiki naj bi se skrivalo kar 30 odstotkov svetovnih zalog zemeljskega plina in 15 odstotkov naftnih zalog). Odprle pa se bodo tudi nove plovne poti. "Ugodnejše podnebje, relativna bližina glavnih evropskih trgov in visoke cene energije bodo nedvomno prispevali k želji po raziskovanju. Glavni izziv pa bo tehnologija, ki mora biti odporna proti nizki temperaturi," meni Stubb.

Taljenju ledu, izginjanju ledenikov, poplavam, hurikanom, potresom in dvigovanju morske gladine moramo dodati še manko snega. Na severu Evrope ga vsako zimo zapade vse manj. Dnevi na jugu držav severne Evrope, kjer je tudi pozimi vsaj pet ur svetlobe, so mračni, deževni in turobni. Manj snega pa vpliva tudi na ljudi, ki postajajo še bolj depresivni.


Vir: http://www.vecer.com/clanek2009101205476284

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI