Prototip toplotne črpalke, uporabne v industriji in za daljinsko ogrevanje

Dr. Darku Goričancu in dr. Juriju Kropetu iz Laboratorija za termoenergetiko mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo prvima na svetu uspela inovacija izkoriščanja toplote nizkotemperaturnih geotermalnih virov z visokotemperaturno toplotno črpalko Razviti visokotemperaturno toplotno črpalko, ki bi izkoriščala nizkotemperaturni vir, z njo pa bi se močno zmanjšali tako stroški ogrevanja kot izpust toplogrednih plinov, je cilj in želja številnih raziskovalcev v svetu. A medtem ko drugi še iščejo rešitve, sta jo dr. Darko Goričanec in dr. Jurij Krope iz Laboratorija za termoenergetiko mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo že našla. Kot strokovnjaka se še kako zavedata, da lahko k zmanjšanemu onesnaževanju ozračja veliko prispeva racionalna raba energije, navezujoča se na razvoj novih učinkovitih tehnologij in sistemov ter izkoriščanja neizčrpnih virov obnovljive energije. Bila sta tudi seznanjena s študijami, ki jasno kažejo, da so slabosti pri pretvarjanju energije predvsem na strani tehnoloških procesov, torej pri rabi energije in ne toliko pri njeni pripravi. Tudi to sta dobro vedela, da se pri delu z energetskimi procesi mnogokrat pojavljajo dileme, kako izboljšati specifično rabo energije v procesih, povečati njen izkoristek, jo bolje usmerjati in pretvarjati, na kakšen način izkoristiti odpadno toploto in, ne nazadnje, kako nadomestiti zgorevanje trdih, tekočih in plinastih goriv z drugimi viri toplote. Ko sta iskala financerja za svoj projekt, sta ga našla v EU: v sodelovanju z Univerzo v Beogradu jima je uspelo pridobiti sredstva evropske mreže za tržno naravnane industrijske raziskave in razvoj EUREKA, nekaj pa je primaknilo tudi MVZT. Kot pojasni dr. Jurij Krope, je njuna raziskava pokazala, da je najbolj primerna enostopenjska visokotemperaturna črpalka s hladivom NH3 ali R600a. Rezultati raziskave so zelo hitro pokazali, da črpalka omogoča izkoriščanje nizkotemperaturnih obnovljivih virov geotermalnih voda, ki so neskončen in neizčrpen vir toplotne energije.

Dr. Darku Goričancu in dr. Juriju Kropetu iz Laboratorija za termoenergetiko mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo prvima na svetu uspela inovacija izkoriščanja toplote nizkotemperaturnih geotermalnih virov z visokotemperaturno toplotno črpalko

Razviti visokotemperaturno toplotno črpalko, ki bi izkoriščala nizkotemperaturni vir, z njo pa bi se močno zmanjšali tako stroški ogrevanja kot izpust toplogrednih plinov, je cilj in želja številnih raziskovalcev v svetu. A medtem ko drugi še iščejo rešitve, sta jo dr. Darko Goričanec in dr. Jurij Krope iz Laboratorija za termoenergetiko mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo že našla. Kot strokovnjaka se še kako zavedata, da lahko k zmanjšanemu onesnaževanju ozračja veliko prispeva racionalna raba energije, navezujoča se na razvoj novih učinkovitih tehnologij in sistemov ter izkoriščanja neizčrpnih virov obnovljive energije. Bila sta tudi seznanjena s študijami, ki jasno kažejo, da so slabosti pri pretvarjanju energije predvsem na strani tehnoloških procesov, torej pri rabi energije in ne toliko pri njeni pripravi. Tudi to sta dobro vedela, da se pri delu z energetskimi procesi mnogokrat pojavljajo dileme, kako izboljšati specifično rabo energije v procesih, povečati njen izkoristek, jo bolje usmerjati in pretvarjati, na kakšen način izkoristiti odpadno toploto in, ne nazadnje, kako nadomestiti zgorevanje trdih, tekočih in plinastih goriv z drugimi viri toplote.

 Toplotna črpalka ima  aplikativno vrednost neslutenih razsežnosti uporabe v gospodarstvu.

Toplotna črpalka ima aplikativno vrednost neslutenih razsežnosti uporabe v gospodarstvu.

Višja temperatura, večji učinek

Ali je črpalka odvisna od globokega geotermalnega vira in temperature okoli 40 stopinj Celzija, še vprašamo inovatorja. Ki pojasnita, da niti geotermalna voda ni nujna, lahko so tudi odpadni dimni plini ali toplota iz industrijskega procesa. In kje je njihova spodnja temperaturna meja? “Učinek HTH-črpalke ni odvisen od globine geotermalnega vira, temveč od temperature. Čim višja je temperatura, tem večji je učinek. Ta predstavlja razmerje deležev potrebne električne energije in proizvedene toplote. To razmerje znaša pri konstruirani toplotni črpalki pri 32 stopinjah vira in dvigu temperature na 64 stopinj 1 proti 6…..


Celoten članek: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010050505537495

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI