Večina odpadkov v reciklažo

Večina odpadkov v reciklažo Sodobni Kocerod ob odprtju že v zatonu, vsaj glede na svetovne trende uporabe odpadkov. Cena zelene elektrike, proizvedene iz bioplina žitaric, je skoraj dvakrat višja od cene elektrike, proizvedene iz bioplina iz komunalnih bio odpadkov.

Sodobni Kocerod ob odprtju že v zatonu, vsaj glede na svetovne trende uporabe odpadkov. Cena zelene elektrike, proizvedene iz bioplina žitaric, je skoraj dvakrat višja od cene elektrike, proizvedene iz bioplina iz komunalnih bio odpadkov.

Gospodarjenje z odpadki je posel, v Sloveniji pa se tega še premalo zavedamo. Na letališču pri Slovenj Gradcu strokovnjaki s področja ravnanja z odpadki v teh dneh razpravljajo prav o tem. V okviru dvanajstega strokovnega posveta z mednarodno udeležbo z naslovom Gospodarjenje z odpadki GZOž11 je enajst predavateljev predstavilo različne pristope. Veliko zanimanja je bila deležna pridelava bioplina iz biokomunalnih odpadkov, ki je po besedah Igorja Madona iz Ajdovščine smiselna, saj družba s tem dvakrat pridobi. “Na račun proizvedene energije iz odpadkov se ustrezno zmanjša povpraševanje po primarnih energentih in obenem je to proizvodnja energije iz obnovljivih virov,” je dejal Madon, rekoč, da je cena zelene elektrike, proizvedene iz bioplina žitaric, skoraj dvakrat višja od cene elektrike, proizvedene iz bioplina iz komunalnih bio odpadkov – država pa spodbuja prvo. “Rezultat politike subvencioniranja elektrike iz bioplina iz žitaric je praktično nič proizvedene elektrike iz bioplina iz biorazgradljivih komunalnih odpadkov v Sloveniji in preveč iz bioplina iz žitaric, kar pomeni dolgoročno višjo ceno smetarine v državi, kot bi bila lahko sicer, saj regulativa ne spodbuja k racionalnemu okoljskemu in energetskemu načrtovanju,” je v Slovenj Gradcu menil Madon.


Koroško odlagališče vsaj v začetku še ne bo pridobivalo bioplina, potrebne bi bile dodatne analize rentabilnosti izrabe.


Po besedah Madona bo odlagališče že ob odprtju nekoliko zastarelo, v zatonu, saj je svetovni trend reciklaža večine odpadkov, kar vključuje tudi pridobivanje bioplina za “zeleno elektriko”. Cilj Koceroda pa je, da najmanj tretjino odpadkov reciklirajo (vrnejo v predelavo kot koristno surovino) in prav toliko pripravijo za energetsko izrabo. Tako bi na odlagališču še vedno končala okoli tretjina vseh odpadkov…

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI