Ponudba in cena lesnih peletov je raznovrstna, označevanje pomanjkljivo, kakovost pa pogosto vprašljiva, saj je med dvajset testiranimi vzorci en zelo dober, dva , osem povprečnih, dva zadostna in kar sedem neustreznih, kažejo rezultati danes predstavljene raziskave Gospodarskega inštituta Slovenije in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
V Sloveniji kurilno olje vse bolj nadomeščajo lesna goriva, predvsem lesni peleti, katerih povpraševanje, domača ponudba in uvoz so se v zadnjem letu precej povečali.
Zaradi številnih vprašanj potrošnikov glede kakovosti posameznih ponudnikov so na ZPS skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije testirali 20 vzorcev lesnih peletov, ki so jih v trgovinah po vsej Sloveniji.
Rezultati testa so zaskrbljujoči, saj kar sedem vzorcev ne ustreza kakovostnim standardom zato nakupa teh nikakor ne priporočajo, so povedali in dodali, da je moč 15 kilogramov dobro ocenjenih peletov kupiti že za 3,6 evra.
Problematično je tudi dejstvo, da oznake na vrečah s peleti niso predpisane. Tako nepreglednost potrošniku onemogoči primerjavo med izdelki na prodajnem mestu. Pri ocenjevanju označevanja so na testu upoštevali tri nepomembnejše podatke, za katere menijo, da bi morali biti označeni na vsaki vreči peletov: vsebnost vode, preostanke pepela in kakovostni razred peletov.
Kakovost peletov so ocenjevali po standardu SIST EN 14961-2:2011, po katerem imata vsebnost vode in delež pepela največji delež v oceni, pomembni pa so tudi mehanska obstojnost, gostota nasutja in energijska vrednost. Sicer pa velja, da so omenjeni kriteriji medsebojno povezani, pravi Nike Krajnc z gospodarskega inštituta.
“Peleti slabše mehanske obstojnosti so hitro lomljivi, okoli njih pa je polno drobnih delcev. V praksi je izgorevanje takšnih peletov slabše in zaradi večje količine drobnih delcev povzroča tudi težave v peči,” pravi Krajnc in dodaja, naj potrošniki pred nakupom pregledajo vreče, saj je test pokazal, da je mehanska obstojnost problematična….
