137. redna seja Vlade RS

137. redna seja Vlade RS Sprememba Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energijeVlada sprejela predlog stališča k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije

Sprememba Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

 

Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Vlada  je določila prečiščeno besedilo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in ga bo objavila na svoji spletni strani.

 

Gre za spremembo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki so potrebne zaradi rešitve problematike investitorjev v bioplinske proizvodne naprave, ki jim je zadnja sprememba uredbe z uvajanjem 40 % omejitve pri rabi koruze in drugih žit v kosubstratu ogrozila izvedbo že začetih investicij, ker se jim  je s tem kriterijem, ki  je bil določen brez prehodnega obdobja, porušila ekonomika proizvodnje  in je ogrožena možnost za vračanje  investicijskih sredstev naložb. Uvedeno bo prehodno obdobje do 1. julija 2012, po katerem bo kriterij veljal za vse nove investicije.

 

 

 

Vlada sprejela predlog stališča k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov  in električne energije

 

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog stališča k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije  – 9270/11.

 

Evropska komisija v sporočilu z dne 13. aprila 2011 (objavljen skupaj s predlogom sprememb direktive) pojasnjuje, da veljavna direktiva o obdavčitvi energije ni trajnostno usmerjena in vsebuje napačne vzpodbude oz. neučinkovito rabo energije oziroma vodi k izkrivljanju na notranjem trgu,  ker sedanje minimalne stopnje, ki temeljijo na količini porabljenih energentov, ne odražajo energijske vsebnosti ali emisij CO2 energentov (npr. spodbujajo uporabo premoga za ogrevanje  – nižje davčne stopnje, če upoštevamo emisije CO2 premoga in njegovo energijsko vsebnost, izraženo v GJ). Sedanje minimalne stopnje so poleg tega diskriminacijske do obnovljivih virov energije, ki se načeloma obdavčujejo po enaki stopnji kot konvencionalna goriva, ki jih nadomeščajo, čeprav je njihova energijska vsebnost niž ja. Poleg tega trenutna najmanjša stopnja ne ustvarja enakih pogojev za evropska podjetja, saj so v praksi nekateri gospodarski subjekti v prednosti glede na uporabljen vir energije.

 

Republika Slovenija načelno podpira celovito spremembo energetske direkt ive, saj  ideja o vključevanju okoljske komponente v obdavčitev ni sporna in jo RS že upošteva pri oblikovanju višine trošarin na energente. Način oziroma konkretno izvedbo ideje iz novega predloga pa je treba še preučiti, zlasti v luči vpliva na javnofinančne prihodke, sektorje, ki po sedanji direktivi in Zakonu o trošarinah uživajo določene olajšave (npr. komercialni promet, kmetijska dejavnost,…), morebitno rast drobnoprodajnih cen energentov, gospodinjstva, itd.

 

Predlog za revizijo direktive o obdavčitvi energije poenostavlja obstoječe davke na energijo ter uvaja okvirna pravila za obdavčevanje CO2 znotraj enotnega trga, da lahko davki na CO2 učinkovito dopolnijo EU ETS. Minimalna stopnja obdavčitve energentov je razdeljena na dva dela:

 

– Obdavčitev CO2 na podlagi emisij CO2 energenta na stopnji 20 EUR na tono CO2, ob nični obdavčitvi za vsa biogoriva, ki so usklajena s trajnostnimi merili iz člena 17 Direktive 2009/28/ES. Uvedba obdavčitve CO2 bo direktivo o obdavčitvi energije prav tako bolje uskladila z EU ETS (obdavčeni bodo vsi emisijski viri, ki niso vključeni v EU ETS, tisti, ki so zdaj že obdavčeni, ter vsi manjši objekti, ki niso vključeni v EU ETS, četudi uporabljajo energijo za druge namene, kot je ogrevanje. Hkrati bodo emisijski viri, vključeni v EU ETS  izvzeti iz obdavčitve CO2, ne glede na dejansko področje uporabe EU ETS);

 

– Splošna obdavčitev porabe energije na podlagi energijske vsebnosti, merjene v GJ, ne glede na energent, kar je spodbuda za varčevanje z energijo in samodejno nagrajevanje energetsko učinkovite porabe. Za pogonska goriva je minimalna stopnja davka določena na 9,6 EUR na GJ (ustrezno trenutni minimalni stopnji, ki se uporablja za bencin brez ustreznega dela minimuma, ki zadeva CO2). Za goriva za ogrevanje se sedanja najnižja stopnja za električno energijo 0,15 EUR na GJ (kar ustreza približno 0,5 EUR na MWh) uporablja za vse energente, ki se uporabljajo za ogrevanje, pri čemer se upošteva energijska vsebnost zadevnega energenta. Področje uporabe obdavčevanja energije po predlogu ostaja nespremenjeno in zajema uporabo goriv za ogrevanje in pogon ter porabo električne energije v podobnih situacijah.

 

Predlog revizije dopušča izjeme, znižanja in olajšave (podobno kot sedanji), vendar praviloma samo v delu, ki se nanaša na obdavčitev na podlagi energijske vsebnosti, odpravlja razločevanje obdavčitve glede na poslovno oziroma neposlovno rabo, uvaja postopno višjo obdavčitev plinskega olja/dizla (promet – velik onesnaževalec) ter utekočinjenega naftnega plina, zemeljskega plina in premoga (neobnovljivi viri), predlaga nižjo stopnjo za gorivo za ogrevanje, trajnostna biogoriva, nižjo obdavčitev za gospodinjstva za energente za ogrevanje, določene olajšave (npr. kmetijstvo, stacionarni stroji itd..), olajšave za sektorje in podjetja, ki so energestko intenzivna oziroma so izpostavljena visokemu tveganja premestitve CO2

(mednarodna konkurenčnost), pri elektriki se ohranja obdavčitev porabe (elektrika za proizvodnjo eletktrike  – olajšava).

 

Predlog predvideva uveljavitev 1. 1. 2012 ter implementacijo za države članice 1. 1. 2013, predvideva določena prehodna obdobja (npr. postopen dvig do 2018, za obdavčitev na podlagi  izpustov CO2 do leta 2023 oz. do konca leta 2020 za sektorje,ki so izpostavljeni velikim tveganjem premestitve emisij CO2, do  leta 2023 za zemeljski plin in utekočinjen naftni plin, če se uporabljajo kot pogonsko gorivo itd).

 


 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE