Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 104. seji, 21. oktobra 2010

Avtor: admin

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 104. seji, 21. oktobra 2010 Združitev energetskih stebrov tudi za večji investicijski potencialVlada RS se je na predlog Ministrstva za gospodarstvo na današnji redni seji seznanila z razlogi za združitev družb GEN energija, d. o. o., in HSE, d. o. o., in sprejela usmeritev, da je najprimernejša oblika združitve pripojitev družbe GEN energija, d. o. o., k družbi HSE, d. o. o. 1. povečali konkurenčnost slovenskih energetskih družb v odnosu do tujih konkurentov 2. znižali proizvodne stroške in povečali zanesljivost oskrbe domačih porabnikov zaradi optimalnega načrtovanje obratovanja in planiranja remontov slovenskih elektrarn in s tem nižje proizvodne stroške ter večjo zanesljivost oskrbe domačih porabnikov 3. povečali investicijski potencial slovenskih energetskih družb v državni lasti. Prenehanje koncesijske pogodbe o rabi vode za proizvodnjo električne energije na vodotoku Močilska grapa

Združitev energetskih stebrov tudi za večji investicijski potencial 

 

Vlada RS se je na predlog Ministrstva za gospodarstvo na današnji redni seji seznanila z razlogi za združitev družb GEN energija, d. o. o., in HSE, d. o. o., in sprejela usmeritev, da je  najprimernejša oblika združitve pripojitev družbe GEN energija, d. o. o., k družbi HSE, d. o. o.

 

Vlada RS je prepričana, da bo imela predlagana združitev t. i. energetski stebrov številne sinergijske učinke. Za boljše razumevanje uvodoma podajamo kratek pregled izvirnih razlogov za razdelitev slovenskega energetskega sistema na dva stebra leta 2006.

Takratna vlada je reorganizacijo izvedla z namenom privatizacije Holdinga Slovenskih Elektrarn. Lastništvo v Jedrski elektrarni Krško si Republika Slovenija deli z Republiko Hrvaško, solastništvo pa mora zato po dogovoru med državama ostati v državni lasti. Prejšnja vlada je tako oblikovala t. i. drugi steber – Gen Energijo, v katerega je poleg polovice NEK vključila še Hidroelektrarne na Spodnji Savi, Savske elektrarne Ljubljana in Termoelektrarno Brestanica. Privatizacijski načrti so bili ustavljeni že v času iste vlade, stebra pa sta ostala. Utemeljitev zanju je bilo tudi pospeševanje konkurence. A konkurenca med dvema podjetjema v 100 % državni lasti bi bila smiselna le, če bi bile proizvodne kapacitete obeh podjetij približno enake. Temu ni tako, poleg tega Gen energija s cenejšo proizvodnjo elektriko prodaja prek polzasebnega podjetja Gen I, ki ima monopol nad večino cenejše elektrike iz jedrske elektrarne. Na kratek rok se je takšna taktika sicer izkazala za učinkovito, saj je Gen-i ponudil potrošnikom nižjo ceno električne energije, vendar tovrstna navidezna konkurenca iz slovenskega maloprodajnega trga izriva druge, manjše trgovce, kar vsekakor slabi konkurenco.

           

Z združitvijo energetskih stebrov bomo:

 

1. povečali konkurenčnost slovenskih energetskih družb v odnosu do tujih konkurentov

 

Pomembno je poudariti, da slovenski trg z električno energijo ni samostojen in izoliran, ampak je zaradi izjemno dobrih čezmejnih povezav povsem vpet v regionalni trg. Na tem trgu med seboj konkurirajo evropska energetska podjetja, ki so po obsegu proizvodnje, prodaje in prometa bistveno večja od vseh slovenskih elektroproizvodnih podjetij skupaj. Veleprodajno ceno v celoti narekuje elektrika iz uvoza.

V spodnji tabeli so prikazani podatki nekaj večjih energetskih podjetij, ki so aktivna v naši regiji.

 

 

Instalirana moč

Proizvodnja

Prodaja

Prihodki

Dobiček

Podjetje

MW

TWh

TWh

mio. €

mio. €

Verbund

8.364

30

112

3.483

644

Hep(2008)

4.000

15

18

1.750

21

Enbw

15.771

38

120

15.564

768

E.ON

73.000

320

816

81.817

5.328

EDF

98.700

454

619

66.300

3.905

MVM  (2008)

2.754

17

33

2.667

225

Vattenfall

37.384

139

210

19.846

1.299

RWE

49.582

187

300

47.741

3.571

ENEL

95.300

268

288

64.035

5.395

HSE

1.652

8

13

804

60

GEN ENERGIJA

788

3

3

200

49

 


2. znižali proizvodne stroške in povečali zanesljivost oskrbe domačih porabnikov zaradi optimalnega načrtovanje obratovanja in planiranja remontov slovenskih elektrarn in s tem nižje proizvodne stroške ter večjo zanesljivost oskrbe domačih porabnikov

 

V tržnem okolju na trgu s kvaliteto in ceno izdelkov oziroma storitev tekmuje lastnina oziroma njeni lastniki. Tako je ločitev glavnih slovenskih virov električne energije v dve družbi ob enaki strukturi lastništva, z namenom vzpostavitve konkurence na veleprodajnem trgu električne energije, dokaj neučinkovita. Taka organiziranost preprečuje izkoriščanje ugodnih sinergijskih učinkov različnih vrst proizvodnih virov električne energije, ki omogočajo ne le bolj zanesljivo oskrbo porabnikov na območju Republike Slovenije, temveč tudi nižje proizvodne stroške in s tem boljše pogoje za slovenske porabnike električne energije.

 

3. povečali investicijski potencial slovenskih energetskih družb v državni lasti.

 

V slovenski elektroenergetiki je v naslednjih letih načrtovanih več novih investicij v proizvodne vire. Te se načrtujejo zaradi izteka življenjske dobe posameznih objektov, zaradi okoljskih zahtev in tudi zaradi povečevanja konkurenčnosti slovenske elektroenergetike na odprtem trgu z električno energijo. Visoka kapitalska intenzivnost panoge glede na letno akumulacijo sredstev posamezne družbe otežuje investicije v nove objekte. Z združenim investicijskim potencialom bo omogočena večja investicijska intenzivnost in hitrost izgradnje. Prav tako bo možno doseči ugodnejše pogoje kreditiranja, saj bo dosežena večja stabilnost poslovanja družbe. V tem primeru je zanesljivost izvedbe vseh ostalih načrtovanih investicij v slovenski elektroenergetiki (Blok 2 NEK, hidroelektrarne na Srednji Savi, hidroelektrarne na Spodnji Savi, itd.) bistveno večja kot v primeru ohranjanja dveh ločenih stebrov.

Dodajamo še, da bi Slovenija le z združenim podjetjem lahko vsaj delno konkurirala veliko večjim tujim podjetjem pri izvedbi novih investicij in trgovanju v regiji in si zagotovila:

 

•           večji kapital, promet in dobiček saj so to med pomembnejšimi pogoji za pridobivanje ustreznih garancij, kreditov

          in bonitete pri poslovnih partnerjih,

•           kritično maso kadrovskega potenciala na področju razvoja, trgovanja in izvajanja investicij, kakor tudi upravljanja

          družb,

•           reference kot pogosto ključni pogoj za sodelovanje na razpisih za nove proizvodne zmogljivost, pri čemer bodo

          potrebni izvedeni projekti obeh skupin družb.

 

Posledice uspešnega HSE na domačih in tujih trgih se bodo pokazale v koristih za domača podjetja, ki bodo spremljala investicije doma in v tujini (banke, zavarovalnice, konzultingi, inženirske, izvajalske in druge družbe). Korist bo imela tudi država, ker bo pobirala dividende, ki bodo ustvarjene na tujih trgih in ne bodo zmanjševale konkurenčnosti slovenske industrije.

Pripojitev pomeni prenos premoženja GEN energije (prevzete družbe) na družbo HSE (prevzemna družba) v zamenjavo za zagotovitev poslovnih deležev prevzemne družbe.  Pripojitev se izvede s sklenitvijo pogodbe o pripojitvi na podlagi prejšnje odločitve skupščine družb, ki se združujejo. Menjalno razmerje se bo utemeljilo v revizijskem poročilu na osnovi vrednotenja in uporabljenega ponderacijskega razmerja.

Pogodba o pripojitvi bo tudi rokovno opredelila pripojitev družbe GEN energija k HSE, predlagan je rok  1. 1. 2011. 

Upravi obeh družb bosta pripravili tudi Poročilo o pripojitvi, ki pojasnjuje in utemeljuje pravne in ekonomske razloge za združitev in posledice ter vsebino Pogodbe o pripojitvi.

 

Družbi HSE, d. o. o., in Gen energija, d. o. o., sta v celoti v lasti Republike Slovenije. S ciljem racionalnejšega upravljanja s slovenskimi elektroenergetskimi viri in povečevanja vrednosti premoženja se zato predlaga združitev obeh družb na način pripojitve.

 

Združevanje družb Gen energija, d. o. o., in HSE, d. o. o., bo vključeno v sektorsko politiko s področja energetike, ki jo bo Vlada Republike Slovenije predlagala Državnemu zboru v skladu z zakonom o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije.

 

Prenehanje koncesijske pogodbe o rabi vode za proizvodnjo električne energije na vodotoku Močilska grapa

 

Vlada RS je na današnji seji sklenila sporazum z  Erazmom Stanonikom, Log 9, 4220 Škofja Loka, o prenehanju koncesijske pogodbe za rabo vode za proizvodnjo električne energije na vodotoku Močilska grapa in za podpis sporazuma pooblastila generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje, dr. Silva Žlebirja.


Vir: http://www.vlada.si/nc/si/medijsko_sredisce/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/article/1/13042/

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE