Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011. Osnovni cilj zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna. Zakon sledi vsebinskim okvirom Zakona o javnih financah, poleg tega pa zajema tudi vsebine, za katere tako določajo posebni zakoni.
Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel skupaj z obema proračunoma, v letu 2010 pa je bil v posameznih določbah nekoliko spremenjen. Priprava rebalansa je bila potrebna, ker so se med proračunskim letom zaradi spremenjenih gospodarskih gibanj zmanjšali prejemki proračuna in se kljub ukrepu začasnega zadržanja izvrševanja proračuna, proračun ni uravnovesil. Posledično je potrebno, zaradi uveljavitve rebalansa proračuna hkrati spremeniti tudi predlagani zakon, saj se le na ta način omogoči nadaljnje nemoteno izvrševanje proračuna v letu 2010.
Predlog zakona ne uzakonja posebnih načel ali temeljnih proračunskih principov, saj so ta opredeljena v Zakonu o javnih financah. Tem načelom predlog zakona tudi sledi, prav tako pa sledi tudi ostali ureditvi, kot jo postavlja ZJF. Predlog tega zakona omogoča tudi prerazporeditve pravic porabe znotraj podprograma med tistimi proračunskimi uporabniki, ki so v pristojnosti predlagatelja finančnih načrtov. V izogib sodnim postopkom, se s predlaganim zakonom omogoča sklepanje sporazumov v primerih, ko je terjatev iz naslova opravljanja javne službe že zapadla in učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.
Predlog zakona se predlaga v sprejem po nujnem postopku, ker Poslovnik Državnega zbora RS določa, da se za obravnavo in sprejem zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije uporabljajo določbe o obravnavi zakona po nujnem postopku.
Zakon se spreminja v treh členih:
• Prva sprememba omogoča prerazporeditve pravic porabe znotraj podprograma med tistimi proračunskimi uporabniki, ki so v pristojnosti predlagatelja finančnih načrtov. Subjekti, ki so predmet urejanja tega člena so predvsem sodišča, tožilstva in upravne enote. S tem načinom se omogoči, zgolj na nivoju podprograma, izravnava različne porabe sredstev za plače, materialne stroške, stroške sodnih postopkov in brezplačnih pravnih pomoči ter drobnih investicij organom, ki na obseg delovanja nimajo absolutnega vpliva. Zaradi položaja pravosodnih proračunskih uporabnikov v rebalansu 2010 je to še toliko pomembneje, saj so nekateri navedeni proračunski uporabniki na določenih proračunskih postavkah (brezplačna pravna pomoč, sodni postopki) realizirali že veliko večino pravic porabe, ki so jim bile zagotovljene v sprejetem proračunu za leto 2010.
• V Republiki Sloveniji se z javnimi gospodarskimi službami zagotavljajo tudi materialne javne dobrine, katerih nemoteno zagotavljanje je v javnem interesu. Javne gospodarske službe se lahko zagotavljajo v različnih organizacijskih oblikah, financirajo pa se, med drugim, tudi iz proračunskih sredstev. Dopolnitev zakona omogoča, da, v primeru, če neposredni uporabnik, ki je dolžan financirati določeno javno službo, naknadno nedvomno ugotovi, da je bilo izvajanje javne gospodarske službe realizirano v večjem obsegu od predvidenega, lahko z izvajalcem gospodarske javne službe sklene pogodbo, v kateri sporazumno dogovorita večletno dinamiko poravnavanja že zapadlih in neporavnanih obveznosti. Z določitvijo te pravne podlage se je mogoče izogniti sodnim sporom, posledično pa tudi potrebi po zagotovitvi dodatnih sredstev za plačilo zamudnih obresti. Predlagana dopolnitev omogoča sklenitev tovrstne pogodbe le pod pogojem, ko je obseg neporavnanih obveznosti mogoče nedvomno ugotoviti in pod pogojem, da se tako financer kot tudi izvajalec javne službe s načinom poravnavanja zapadlih obveznosti strinjata.
• Veljavni zakon, ki ureja izvrševanje proračuna, omogoča nekatere vrste predplačil. V zakonu je določeno, da so predplačila dovoljena za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe do višine 20% vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova. Ker je mogoče črpati sredstva Evropskega socialnega sklada za spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva, ker je v izvedbo operacije kot upravičenec vključena Socialna zbornica Slovenije in ker le-ta ne razpolaga s sredstvi za zalaganje operacije je smiselno, da zakon omogoči predplačilo sredstev navedeni instituciji. Cilj operacije je zaposliti 500 pripravnikov, ki imajo pogoje na področju socialnega varstva s sklenitvijo pogodb za polni delovni čas in sicer za določen delovni čas največ 12 mesecev iz razloga priprav na delo ter krepitve njihovih sposobnosti, znanj, veščin in spretnosti. S predlogom te dopolnitve se torej širi krog subjektov, ki so upravičeni do predplačil in pod pogojem, da se sredstva za posamezen namen zagotavljajo v proračunu EU.
Vlada določila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah. Z zakonom se v letih 2010 in 2011 zagotavljajo dodatni proračunski prihodki iz naslova trošarin za električno energijo, zemeljski plin in tobačne izdelke. Hkrati se v zakon prenaša Direktiva Sveta o spremembah direktiv 92/79/EG, 92/80/EGS in 95/59/ES glede sestave in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak.
Z novelo zakona se predlaga povišanje zneskov trošarine za tobačne izdelke (cigarete, drobno rezani tobak in ostali tobak za kajenje), zemeljski plin in električno energijo. S 1. avgustom 2010 se bo zvišala trošarina:
a) za CIGARETE s 74 evrov na 77 evrov za tisoč kosov
b) za ZEMELJSKI PLIN na 0,0363 evrov za en kubični meter
c) za ELEKTRIČNO ENERGIJO na:
– 6,05 euro/megavatno uro (od 1. avgusta do 31. oktobra 2010),
– od 1. novembra 2010 do 31. decembra 2011 pa se bo trošarina plačevala v višini 12,1 euro/megavatno uro.
Temeljni razlog za nujno sprejetje zakona je zagotovitev dodatnih proračunskih prihodkov. Po oceni se bodo javnofinančni prihodki zvišali v letu 2010 za okrog 39,3 mio. evrov in v letu 2011 za približno 157,6 mio. evrov.
Hkrati se v zakon prenaša nova Tobačna direktiva, ki prinaša spremembe pri izračunu obdavčitve tobačnih izdelkov. Vsebinsko in finančno najpomembnejša sprememba direktive se nanaša na cigarete, in sicer: (i) prehod z »najbolje prodajane« na »tehtano povprečno« drobnoprodajno ceno in (ii) zvišanje minimalnih stopenj obdavčitve (postopno do leta 2014 na 60% oziroma 90 evrov).
Zakon se bo začel uporabljati 1. avgusta 2010.
1. TOBAČNI IZDELKI
Cigarete
Za cigarete se bo trošarina zvišala s 74 evrov na 77 evrov za tisoč kosov, kar vlada utemeljuje predvsem s spremembo Tobačne direktive, ki predvideva povišanje trošarine, pa tudi s prizadevanjem za vodenje politike, ki bo prispevala k javnemu zdravju. Direktiva predvideva postopno usklajevanje (prvič leta 2011), za dokončno uskladitev pa določa 1. januar 2014, in enako meni tudi vlada, da je bodoče rešitve primerno postopoma vključevati v nacionalno zakonodajo. Dosedanja praksa, naša in drugih držav članic EU, je pokazala, da je zaradi preprečevanja razvoja črnega trga tobačnih izdelkov primernejše postopno, večkratno poviševanje trošarine, kakor pa enkratno, veliko povišanje.
V nadaljevanju se bo trošarina za cigarete povečevala tako, da bo znašala: od 1. aprila 2011 najmanj 80 EUR, od 1. oktobra 2011 najmanj 83 EUR, od 1. aprila 2012 najmanj 86 EUR in od 1. oktobra 2012 najmanj 90 EUR za 1000 kosov cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene.
Drobno rezani tobak in preostali tobak za kajenje
Predvideno je povišanje trošarine:
– za drobno rezani tobak: s 35 EUR na 40 EUR od 1. avgusta 2010, 45 EUR od 1. aprila 2012, 50 EUR od 1. aprila 2014, 55 EUR od 1. aprila 2016, 60 EUR od 1. aprila 2018, vse za en kilogram.
– za preostali tobak za kajenje s 22 na 25 EUR za en kilogram.
Obdavčitev teh tobačnih izdelkov se približa obdavčitvi cigaret, saj gre za primerljive zdravju škodljive izdelke.
Količinske omejitve
Po veljavni ureditvi za tiste trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici in jih v Slovenijo vnaša fizična oseba za svoje osebne potrebe, ne nastane obveznost za plačilo trošarine. S predlagano dopolnitvijo (2. člen tega zakona) se za vnos cigaret uvaja možnost količinske omejitve (300 kosov cigaret), in sicer za vnos iz tistih držav članic, ki jim je bilo odobreno prehodno obdobje glede doseganja minimalne trošarine.
2. ZEMELJSKI PLIN
Ureditev obdavčevanja zemeljskega plina je usklajena z načeli, ki jih določa evropska zakonodaja – Direktiva Sveta 2003/96 z dne 27. oktobra 2003 o preoblikovanju okvira Skupnosti za obdavčenje energentov. To direktivo je Evropski svet sprejel v oktobru 2003 in je za takratne države članice začela veljati 1. januarja 2004. Do takrat so zemeljski plin obdavčevale le: Nemčija, Portugalska, Avstrija in Francija. Slovenija je 1. maja 2004 prevzela v svoj pravni red tudi to Direktivo, glede ravni minimalne obdavčitve za zemeljski plin pa je zahtevala prehodno obdobje in sicer do 1. maja 2014. Evropski svet je Sloveniji odobril prehodno obdobje ob pogoju, da pred tem datumom poraba zemeljskega plina v celotni končni porabi energentov ne bo dosegla 25 %. Z novelo zakona Slovenija skrajšuje odobreno prehodno obdobje za doseganje minimalne trošarine, določene z Energetsko direktivo. Zaradi nastale finančne krize se zvišuje trošarina za zemeljski plin na 0,0363 EUR za en kubični meter, evropsko določen minimum pa bo dosegla že 1. januarja 2012.
3. ELEKTRIČNA ENERGIJA
Za električno energijo je predvideno povišanje trošarine v dveh korakih, in sicer: z uveljavitvijo tega zakona 1. avgusta 2010 na 6,05 evrov za 1 megavatno uro, od vključno 1. novembra 2010 do 31. decembra 2011 pa se bo trošarina plačevala v višini 12,1 evrov za 1 megavatno uro. Predlagana sprememba je krizni ukrep in zato z omejenim rokom uporabe, kar pomeni, da po pričakovanem izhodu iz gospodarske krize ugasne.
4. KOMERCIALNI DIZEL
Upravičencem do vračila trošarine iz naslova t.i. »komercialnega dizla« se omogoča tudi trimesečno vlaganje zahtevkov, poleg mesečnega in letnega. Primernost takšne rešitve potrjuje enoletna izkušnja. Za upravičence s sedežem v drugih državah članicah EU in Efta je mesečni rok za vlaganje zahtevkov tehnično težje izvedljiv, zato praviloma vlagajo letne zahtevke. Posledično se je obseg dela carinskega organa v obdobju januar – marec enormno povečal. S predlagano spremembo se upravičencem omogoči hitrejše vračilo trošarine, carinski organ pa se razbremeni enormno številčnih letnih zahtevkov. Navedena določba se začne uporabljati 1. januarja 2011.
5. ALKOHOL IN ALKOHOLNE PIJAČE
Vladi Republike Slovenije se daje možnost, da za alkohol in alkoholne pijače lahko trošarino tudi zniža, ne le zviša, kot je z veljavno ureditvijo določeno (66. člen veljavnega zakona). Tako se odpravi neskladje glede pristojnosti v primerjavi z ukrepanjem za spremembo zneskov za druge trošarinske izdelke. Za energente in električno energijo zakon namreč omogoča, da vlada zmanjša ali poveča trošarino.
