Takšna hiša bo koristno služila večim generacijam in se jo bo dalo s časom spreminjati v skladu s potrebami vseh družinskih članov.

Sestava družin in medsebojna razmerja v njih se z leti ves čas spreminjajo. Temu se morajo prilagajati tudi bivalni in delovni prostori. Današnje hiše pa tem spremembam ne morejo slediti. Potrebujemo torej stavbo, ki bi se jo dalo z enostavnimi prijemi spreminjati v skladu z vedno novimi s potrebami ne glede na to ali govorimo o isti družini ali o kombinaciji s tujimi osebami. Koncept je ideja Johannesa Rottenhoferja in ima podnaslov »danes-jutri«. Hiše iz bližnje preteklosti, kjer je več generacij vstopalo skozi ista vrata in kuhalo na enem štedilniku, za današnjega človeka niso več uporabne, zato je potrebna sprememba. Prva takšna stavba stoji že nekaj let na Avstrijskem Koroškem in se je do sedaj odlično obnesla.

 

vecgeneracijska hisa iz lesa

Prva večgeneracijska hiša stoji v Avstriji in je izdelana iz lesa

 

baner gradnja hise

 

Prvo je postavil zase

Stavba ima štiri osnovne enote z dodatnim stanovanjem na strešni terasi. Ko začne družina rasti kmalu ugotovimo, da se hiša ne prilagaja življenjskim obdobjem. Najprej je hiša ali stanovanje lahko preveliko, nato pa zaradi otrok postane premajhno. Domača delovna soba pri tem izgine, ko pa otroci odidejo je hiša spet prevelika.

Trenutno ima lastnik v svoji hiši nekaj pisarn za svoje podjetje, eno nadstropje oddajajo, v terasnem stanovanju živi sin, v ostalem delu pa oče. Ko pisarn ne bo več potreboval se bo vanje lahko preselil sin z bodočo družino, del pisarn pa bo spremenil v manjše stanovanje za oddajo. Stavba je narejena iz večplastnih lepljenih lesenih plošč, zato je lahko posamezno nadstropje brez vmesnih nosilnih sten in popolnoma prilagodljivo.

 

 

vecgeneracijska hisa iz lesa ena od oblik

Še ena od možnih oblik medgeneracijske stavbe

vecgeneracijska hisa vrstna

Izvedena je lahko tudi kot cenejša prilagodljiva vrstna hiša

       

vecgeneracijska hisa iz lesa spreminjanja namena in velikosti prostorov

Možnosti spreminjanja namena in velikosti prostorov so skoraj neomejene

 

Energetsko varčna hiša

Stavba je opremljena s toplotno črpalko in talnim ogrevanjem ter fotovoltaičnimi paneli na terasi in na južni steni. Vse napeljave so pripravljene še za zalogovnik toplote in za polnjenje elektro avtov. Sanitarni vozli so na enem mestu, vendar je možno kopalnico spremeniti v kuhinjo in obratno. Vsi deli stavbe so povezani znotraj, ali pa dobijo svoj zunanji vhod.

 

Zunanja podoba stavbe se lahko spreminja v skladu z željami graditelja, zato je vse možno. Bistvo takšne gradnje ostanejo torej premakljive in lahke predelne stene in možnost povezave vsake novonastale enote z zunanjostjo.

 

Ker je samostojna stavba razmeroma draga lahko postavimo cenejše vrstne hiše, ki imajo enake lastnosti. Takšna hiša je tudi energetsko varčna, poraba energije je nizka, stavbo lahko nadgradimo, da postane skoraj energetsko neodvisna. Zanimiva je tudi možnost oddaje delov stavbe, saj s tem bivanje za lastnika lahko postane zastonj. 

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.