Hidroizolacija tal vkopanih delov objekta

Trakove za izvedbo hidroizolacije vkopanih delov objekta v skladu z novimi SIST EN 13969 standardi delimo na:

– ‘tip A’; bitumenski trakovi in iz njih izdelani hidroizolacijski sistemi so odporni na manjšo obremenitev pritiska vode ali vlage (do dveh kPa),

– ‘tip B’; bitumenski trakovi in s tem hidroizolacijski sistemi so lahko izpostavljeni visokim pritiskom talne vode, zemljine ali drugih konstrukcijskih delov (do 60 kPa).

Vgradnja bitumenskih trakov s pomočjo plamena

Bitumenski trakovi

Ta delitev je izredno dobrodošla, saj po tipih ločuje hidroizolacijo vkopanih delov objekta na enostavne in zahtevne sisteme hidroizolacij. To novost z odobravanjem sprejemajo tudi vsi projektanti in izvajalci. Tako imamo tudi strokovno podlago v obliki standarda SIST EN 13969 in skrajni čas je, da ne uporabljamo več vsakršnih hidroizolacijskih trakov kot rešitev za zahtevne in najzahtevnejše sisteme.

Pri projektiranju in izvedbi hidroizolacij se moramo v skladu s ‘Pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago’ (Ur.list RS št. 29 z dne 26.03.2004) posluževati standarda SIST DIN 18195. Poleg tega morajo vsi hidroizolacijski izdelki na našem tržišču ustrezati tudi slovenskemu standardu SIST 1031, kjer so z obvezno uporabo predpisani minimalni nivoji kakovosti bitumenskih proizvodov. S tem želimo v čim večji meri zaščititi vse potrošnike in pozitivno vplivati na dolgoročno kakovostno zaščito pred škodljivimi vplivi vlage in vode tako družbene kot tudi privatne imovine visokih in nizkih gradenj v Sloveniji. Vsi izdelki morajo biti označeni s CE znakom.

Kaj se zgodi v primeru pomanjkljive hidroizolacije?

Kakovost bivanja v prostorih z vlažnimi zidovi in stropovi je izrazito slaba, celo zdravju škodljiva. Posledice povečane vlage so tudi slab vizualni izgled, odpadanje ometov in beležev, drastično poslabšanje toplotne izolativnosti, nastanek in razvoj plesni, lišajev, gob, korozija kovinskih elementov in betonske armature ter druge poškodbe zaradi zmrzali. V takšnih primerih je nujno preprečiti dostop vlage, zahtevati mnenje strokovnjaka ter poiskati usposobljenega izvajalca. Vsem tem težavam se izognemo, če že v fazi izgradnje stavbe uporabimo ustrezne materiale in strokovno pravilno izvedbo.

Izvedba hidroizolacije temeljev, podložnih betonov, temeljnih plošč in ostalih betonskih površin

Hidroizolacijo temeljev, tal na terenu in vkopanih delov objektov izvedemo tako, da trdno, gladko, očiščeno, suho in brezprašno površino premažemo s hladnim predhodnim bitumenskim premazom. Le-ta po osušitvi omogoča kakovosten spoj hidroizolacije s podlago. Uporaba IBITOL-a je nujna v primeru vlažnih ali svežih betonskih površin.

Bitumenske trakove varimo tako, da s plamenom segrevamo njihovo površino, jih hkrati odvijamo in s tem prilepimo na podlago. Na vertikalne površine jih privarimo temeljito, v vzdolžni in prečni smeri pa jih prekrijemo za osem do deset cm ter te preklope posebej natančno zavarimo.

Zaščita vertikalne hidroizolacije

Vertikalno podzemno hidroizolacijo zaščitimo proti mehanskim poškodbam zemljine in drugih pritiskov s TERMODUR ali TERMODUR G ploščami debeline od treh do 12 cm. Debelino izberemo glede na potrebe po toplotni izolaciji. Zaščitne toplotnoizolacijske plošče prilepimo na podlago s hladnim bitumenskim lepilom BITUFIX ali poliuretanskim lepilom TERMIFIX v kartušah.

Hidroizolacija proti talni vodi in vlagi

Sanirati slabo izvedeno hidroizolacijo je izredno težko, v mnogih primerih celo nemogoče. Prav zato sta izbira ustreznega materiala in natančna vgradnja še kako pomembni, saj so dodatni stroški v času investicije zanemarljivi proti stroškom, ki nastopajo ob sanacijah (dodatni izkopi, odstranjevanje zaščitnih konstrukcij, odstranjevanje fasad, uničevanje zunanjih ureditev, injektiranje v betonske konstrukcije, dodatno delo in drugo).

Najučinkovitejša preprečitev prehoda talne vlage v stavbo je izvedba neprekinjene horizontalne in vertikalne hidroizolacije. Končna oblika je takšna kot v primeru bazenov ali kesonskih izvedb. Kakor pri ostalih konstrukcijskih sklopih je tudi v primeru hidroizolacije kvaliteta  detajlov odločilnega pomena. Naj omenimo najbolj kritične:

– stik vertikalne s horizontalno hidroizolacijo. V veliko primerih je po določenih fazah gradnje površina namenjena priključku tako poškodovana, da ni moč izvesti kvalitetnega spoja;

– hidroizolacija pod nosilnimi zidovi ali stebri. Bitumenskega traku ni ali pa je neustrezne kvalitete, izpuščena plast hidroizolacije zaradi prehoda armaturnih palic ali mrež;

– preklopi hidroizolacijskih trakov so malomarno zvarjeni, površina bitumenskega traku v procesu vgradnje ni dovolj ogreta;

– fiksna izvedba na gibajočih stikih ali diletacijah objektov;

– tesnenje ob prehodu instalacij (kanalizacijski vodi, odvodnavanje meteorne vode in drugi instalacijski vodi).

– vertikalna hidroizolacija se ne izvede na področju podzidka oziroma cokla stavbe, s tem je omogočen dostop meteorne vode in dežja;

– objekt nima izvedene drenaže in nima kvalitetne izvedbe sistema žlebov;

– kasnejši posegi v stavbo ne spoštujejo pravil izvedb hidroizolacij, pogosto je zamakanje že zaradi naknadne namestitve vodov za informacijske instalacije in podobno.

Zaščita obodnih sten

Ob sanaciji ne smemo pozabiti tudi na toplotno zaščito stavb, saj le majhno število obstoječih konstrukcij zadovoljuje trenutno veljavne standarde za toplotno zaščito. Slednje še posebej velja za starejše stavbe. Debelino toplotne izolacije moramo izbrati takšno, ki bo najbolj ekonomična tudi v bodoče, ko bodo, kakor vse kaže, cene energije še višje. Preslaba toplotna zaščita pa je pogosti vzrok kondenzacij vodne pare. Poleg tega moramo izvesti tudi ustrezno drenažo, odvodnavanje ob objektu, preveriti žlebove in preprečiti vstop vode ali vlage.

Kapilarni dvig

Kapilarni dvig je teoretično možen do višine 10m, praktično manj kot 8m. Po izsuševanju vlage na površini zidov ostajajo sledi soli in drugih mineralov, ki povzročajo estetske napake in poškodbe ometov. Preprečitev nastanka kapilarnega dviga je popolna prekinitev konstrukcijskega sklopa s plastjo hidroizolacije. Pri novogradnjah je to enostaven postopek, ki se pa žal velikokrat poenostavlja in se grobo kršijo pravila gradbene fizike. Pri sanacijah je namestitev kvalitetne hidroizolacije velik problem in izredno drag postopek – nekajkrat dražji od pravilnega postopanja izvedbe hidroizolacije ob sami gradnji.

ZA KAJ SE UPORABLJAJO (v skladu z novimi SIST EN standardi)

– trakovi namenjeni hidroizolaciji temeljev  (SIST EN 13969)

– trakovi za potrebe hidroizolacij ravnih streh  (SIST EN 13707)

–  trakove za ustvarjanje parnih zapor  (SIST EN 13970)

–  trakovi za sekundarne kritne (SIST EN 13859-1)

– hidroizolacija premostitvenih objektov – mostovi, viadukti, nadvozi, parkirne ploščadi (SIST EN 14695)