Volitve so za nami in relativni zmagovalci so znani. Koalicije in vlade še ni na vidiku in v zraku je polno špekulacij.
Kdo je s kom in kdo ne in za kakšno politično ceno, so v teh dneh vprašanja na dnevnem redu in zagotovo bodo še v prihodnjih tednih. Ne vemo sicer, kako bodo politične karte premešane na koncu, jasno pa je, da bo morala nova vlada resno ugrizniti v kislo jabolko naše bodoče energetike, ki jo ta trenutek najbolj pooseblja načrtovani blok TEŠ6. Kdo ve, ali imajo politiki ta hip čas za branje strokovnih poročil, a vseeno jim lahko toplo priporočamo, da prelistajo novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom Razkrivanje cene industrijskega onesnaževanja zraka v Evropi (www.eea.europa.eu/pressroom/publications/costof -air-pollution). Zakaj? Da si bodo na jasnem, koliko nas, davkoplačevalce, stanejo eksterni stroški onesnaževanja zraka iz termoelektrarn, ki v današnjem ekonomskem sistemu sploh niso vključeni v ceno investicije niti v ceno bodoče elektrike iz premoga. Cena investicije je že tako gromozanska, a prav bi bilo, če bi celovito gledali še na dodatne skrite stroške. Ob tem spomnimo, da eksterni (zunanji) stroški nastanejo tako rekoč ob vsaki človekovi dejavnosti, a trenutno so največji pri kurjenju fosilnih goriv.
Proizvodnja elektrike iz premoga ima velik vpliv na okolje in zdravje ljudi. Eksterni stroški, ki jih seveda ne plača onesnaževalec, ampak preko davkov in zvišanih cen zdravstvenih storitev ali zavarovanj vsi državljani po vrsti, vključujejo stroške klimatskih sprememb zaradi izpustov CO2, stroške, povezane z zdravjem ljudi, pridelkom kmetijskih rastlin, stroške, povezane s škodo na materialih in naravni dediščini. Pri proizvodnji elektrike nam v zrak uhajajo poleg CO2 še dušikovi oksidi, žveplov dioksid, majhni delci, amonijak, lahkohlapljive organske snovi in še kaj. Eksterni stroški so bili pri nas za termoelektrarne že pred šestimi leti ocenjeni na 7,3 centa do 24 centov na vsako kilovatno uro. V novem poročilu EEA je natančno navedenih in opisanih 622 največjih evropskih onesnaževalcev zraka, ki povzročijo tri četrtine vse okoljske škode v Evropi. Ocenjujejo, da so eksterni stroški leta 2009 dosegli od 102 milijardi evrov do 169 milijard, kar pomeni, da so stali vsakega Evropejca med 200 in 330 evri na leto. Na prvem mestu so seveda termoelektrarne, zlasti tiste na Poljskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in Italiji…
