Evropska unija si je zastavila ambiciozne cilje za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in večjo rabo obnovljivih virov energije. Pomemben del tega prehoda je tudi razogljičenje ogrevanja, saj ogrevanje prostorov in priprava tople vode predstavljata največji delež porabe energije v stavbah.
Med rešitvami, ki lahko pomembno prispevajo k doseganju teh ciljev, je tudi biometan. Gre za obnovljiv plin, ki ga je mogoče proizvajati iz lokalnih organskih virov, uporabljati v obstoječem plinovodnem omrežju in izkoriščati v že vgrajenih ogrevalnih napravah. Zaradi teh lastnosti biometan postaja eden pomembnih gradnikov prihodnje nizkoogljične oskrbe z energijo.
Kaj je biometan?
Biometan je prečiščen bioplin, pridobljen iz organskih materialov. Po kemijski sestavi in kakovosti je primerljiv z zemeljskim plinom, zato ga lahko dovajamo v plinovodno omrežje ter uporabljamo za ogrevanje, pripravo tople vode, proizvodnjo električne energije ali kot gorivo v prometu.
Njegova pomembna prednost je, da gre za domač in obnovljiv vir energije. Za razliko od fosilnega zemeljskega plina nastaja iz biomase, pri čemer ogljikov dioksid, ki se sprošča ob njegovi uporabi, izvira iz predhodno vezanega ogljika v rastlinah in organskih snoveh. Zato se biometan uvršča med nizkoogljične oziroma podnebno nevtralne energente.
Od bioplina do biometana
Biometan nastane iz bioplina, ki ga proizvajajo mikroorganizmi pri anaerobni razgradnji organskih snovi brez prisotnosti kisika. Takšen bioplin vsebuje predvsem metan in ogljikov dioksid.
Da bi ga lahko uporabljali v plinovodnem omrežju, ga je treba dodatno prečistiti. S postopkom nadgradnje se odstranijo ogljikov dioksid, vlaga in druge primesi, s čimer nastane visokokakovosten biometan, primeren za distribucijo in uporabo v obstoječih plinskih sistemih.
Prav zaradi podobnosti z zemeljskim plinom je biometan ena redkih obnovljivih energetskih rešitev, ki jo je mogoče vključevati v obstoječo infrastrukturo brez obsežnih posegov.
Iz katerih surovin nastaja biometan?
Biometan lahko pridobivamo iz različnih organskih materialov, ki bi sicer pogosto končali med odpadki. Med najpogostejše vire sodijo gospodinjski biološki odpadki, ostanki hrane, živila s pretečenim rokom uporabe, odpadki živilsko-predelovalne industrije in klavniški odpadki.
Pomemben potencial predstavlja tudi kmetijstvo, kjer je mogoče uporabiti živinska gnojila, travno biomaso, žetvene ostanke ter rastlinsko biomaso iz naknadnih posevkov. Tako proizvodnja biometana ne prispeva le k proizvodnji energije, temveč pomaga tudi pri učinkovitejšem ravnanju z biološkimi odpadki in zmanjševanju okoljskih obremenitev.
Posebej pomembna je anaerobna obdelava gnojevke in hlevskega gnoja, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, zmanjšuje neprijetne vonjave ter izboljšuje kakovost končnih gnojil.
Biometan in ogrevanje stavb
Ogrevanje je eno najzahtevnejših področij energetskega prehoda. Velik del stanovanjskih in poslovnih objektov je še vedno odvisen od fosilnih goriv, pri čemer popolna zamenjava ogrevalnih sistemov pogosto pomeni visoke stroške.
Prav tukaj ima biometan posebno prednost. Uporabljati ga je mogoče v obstoječih plinskih kotlih in ogrevalnih sistemih, zato lahko gospodinjstva postopoma zmanjšujejo svoj ogljični odtis brez velikih investicij v novo opremo.
Ker je slovensko plinovodno omrežje tehnično primerno za distribucijo biometana, njegova širša uporaba praviloma ne zahteva obsežnih novih vlaganj v infrastrukturo. Pomemben del energetskega prehoda lahko zato poteka z uporabo že obstoječih omrežij in naprav.
Pomemben potencial tudi v Sloveniji
Slovenija ima zaradi razvitega kmetijstva in razpoložljivosti organskih odpadkov dobre pogoje za razvoj proizvodnje biometana. Večja domača proizvodnja bi zmanjšala odvisnost od uvoženih energentov ter prispevala k večji energetski varnosti države.
Obenem bi razvoj proizvodnje biometana odprl nove poslovne priložnosti za kmetijstvo in podeželje. Kmetijska gospodarstva bi lahko pridobila dodatne prihodke, država pa bi učinkoviteje izkoristila lokalno razpoložljive vire energije.
Danska kot primer uspešnega razvoja biometana
Da ima biometan pomembno prihodnost, kaže tudi primer Danske, ki velja za eno vodilnih evropskih držav na tem področju. Delež biometana v njihovem plinovodnem omrežju je v zadnjih letih hitro naraščal, država pa si prizadeva, da bi z doma proizvedenim zelenim plinom postopoma nadomestila uporabo fosilnega zemeljskega plina.
Danska izkušnja kaže, da lahko ustrezna zakonodaja, stabilne spodbude in dolgoročna energetska strategija omogočijo hiter razvoj proizvodnje biometana ter pomembno prispevajo k energetski neodvisnosti države.
Biometan bo pomemben del energetske prihodnosti
Popolna razogljičitev energetike bo zahtevala kombinacijo različnih rešitev. Ob elektrifikaciji, sončnih elektrarnah, hranilnikih energije in toplotnih črpalkah bo pomembno vlogo igral tudi biometan.
Njegove prednosti so predvsem lokalna proizvodnja, možnost uporabe obstoječe infrastrukture, učinkovita izraba organskih odpadkov in prispevek k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Zaradi teh lastnosti biometan predstavlja eno bolj perspektivnih obnovljivih rešitev za postopno in stroškovno vzdržno razogljičenje ogrevanja ter krepitev energetske samooskrbe Slovenije.
Vir: www.zemeljski-plin.si
Želite več informacij?
"*" indicates required fields
