10 najpogostejših vodovodnih napak

Voda ni samo življenjska tekočina ampak življenje. Zato je pitna voda dragocenost, na kar pa običajno pozabimo, saj je pri nas vedno na dosegu roke.

Kvaliteto vode lahko zmanjšamo, če napeljave niso izvedene pravilno. V Nemčiji so pred nekaj leti odkrili več kot 500 primerov okužb z legionelo, trdijo pa da jih je še več, saj je bolezen težko ločiti od običajne pljučnice. Kar 70% primerov so povzročile napeljave v zasebnih stavbah, zato so sestavili opis najpogostejših napak. Napak pa ne delajo samo instalaterji temveč tudi domači mojstri, saj je vodovodna instalacija na videz enostaven projekt.

1 – Pomanjkljivo varovanje kopalnih kadi

To velja zlasti za kadi z masažnimi in zračnimi šobami. Po predpisih jih na dovodni strani priključimo enako kot navadne kadi. Nekateri proizvajalci vgrajujejo še ločen sistem za dezinfekcijo in izpiranje šob, ki ima svoj priklop, od pitne vode pa ga ločuje samo elektromagnetni ventil. Skozenj običajno po posebnem programu vteka voda ali celo mešanica pitne vode in dezinfekcijskega sredstva. Tudi tukaj je potrebno dodatno preprečiti prelivanje tekočine nazaj v razvod pitne vode.

2 – Filter neposredno za vodomerom

Čeprav je voda iz vodnjakov kristalno čista, se na kilometre dolgi poti do domače pipe onesnaži s koščki mineralov in rje. To se dogaja tudi ob vzdrževalnih delih na razvodih, zato  lahko hišni razvod zaščitimo z vgradnjo filtra. Preprečil bo poškodbe tesnilnih elementov v pipah, mašenje mrežic perlatorjev in podobno. Z vgradnjo pa postopek ni zaključen, saj je potrebno izpiralne filtre čistiti s protipretokom vsaka dva meseca, v armaturah s filtrom pa menjava vložka vsakih šest mesecev.

3 – Manjkajoč ali nevzdrževan regulator tlaka

Vgraditi ga je potrebno, kadar stojni tlak na vstopi prekoračuje 5 bar, ali kadar je potrebno tlak v napeljavi zaradi vgrajenih elementov. Praviloma ga vgradimo na vstopu hladne vode, za vodomerom. Ker je element še posebno občutljiv na nečistoče, ima običajno svoj filter, ki ga je potrebno občasno izprati, da bo armatura lahko delovala brez okvar.

4 – Nepravilen priklop grelnikov vode

O tem bi lahko napisali poseben članek, saj je napak ob montaži res veliko. Največkrat ugotavljajo, da manjkata protipovratni in celo varnostni ventil, ki ima včasih celo zamašen izstopni vod, da s tem preprečijo kapljanje. Nepravilno in še nevarno hkrati.

5 – Manjkajoča ali slaba cirkulacija

Zelo pogosta tema med higieniki in varčevalci energije. Kadar je razvod tople vode do naslednje pipe dolg, je potrebno vgraditi črpalko za cirkulacijo. Če je slednja bila še pred kratkim požiralec energije, so današnji izdelki izjemno varčni in se samodejno vključujejo, ko je to potrebno. Brez takih črpalk bi mnogi odseki zaradi zastajanja vode lahko postali gojišča bakterij, zato je v določenih pogojih vgradnja nujno potrebna, v večjih razvodih pa je nujno tudi hidravlično uravnoteženje.

6 – Nepravilen stalni priklop za polnjenje ogrevanja

Neposredna povezava med napeljavo pitne in nepitne vode mora biti izvedena preko posebne varnostne armature, vsak drugačen priklop ni dovoljen. Posebne armature za ta namen uporabljamo v manjših in večjih ogrevalnih sistemih, kjer voda v obtoku izpareva ali uhaja zaradi netesnosti in jo je potrebno pogosto dopolnjevati. V domači kleti je to rešeno z gumijasto cevjo, ki jo samo občasno namestimo, kadar dopolnjujemo sistem. Armatura za stalen priklop mora vsebovati vse elemente, ki preprečijo morebiten povratni tok vode iz ogrevalnega sistema nazaj v instalacijo pitne vode.

7 – Nezaščitena zunanja pipa

Vdor v hišni vodovodni sitem je najlažji preko priključka za vrtno cev. Običajno je izveden enocevno, brez krožne zanke, zato je možnost zastajanja vode velika. Če pipa ni zaščitena s protipovratnim ventilom, lahko v razvod pitne vode potegne staro vodo iz vedra, bazena ali pa vodo, ki je posledica povratnega sunka visokotlačnega čistilca. Tudi za ta namen obstaja na trgu več armatur, izdelanih v skladu s predpisi, ki bodo preprečile neprijetne posledice v vodovodu.

8 – Nedovoljena povezava z razvodom deževnice

V času varčevanja mnogi deževnico hranijo za zalivanje ali izpiranje toalet. Deževna kaplja običajno ne vsebuje klic, dobi jih med pretakanjem s strehe in kozi žlebove, saj izpira tudi ptičje kakce in razpadle liste, zato so cisterne idealen kraj za razmnoževanje. Pitno vodo in deževnico moramo voditi v ločenih hišnih napeljavah. Kratkostične povezave lahko nastanejo tudi naknadno in ne samo ob prvi montaži, na primer kot sistem dopolnjevanja zalogovnika deževnice med sušo. Tako dolivanje sme biti izvedeno samo preko odprtega prelivnega mesta, kjer pitna voda iz pipe teče v lijak, ki je povezan s cisterno. Posebej pomembno pa je, da pipe iz katerih teče deževnica jasno označimo.

9 – Protipovratni ventil za vodomerom

Čeprav je predpisan v DIN normah, ga zelo redko vidimo. Namenjen je preprečevanju odtekanja vode iz domače instalacije nazaj v javno omrežje, kar se lahko zgodi ob izpadih. S tem lahko poslabšamo kvaliteto vode, zato mora biti ventil tako vgrajen, da ga s pomočjo dodatnih armatur lahko občasno preizkusimo.

10 – Napačna uporaba razvoda pitne vode

Veliko uporabnikom še ni jasno, da je ohranjanje čistoče pitne vode njihova naloga in ne projektanta ali instalaterja. Pri tem je mišljena redna uporaba vseh iztočnih mest, s čimer je zagotovljeno spiranje napeljav s svežo vodo. Vir onesnaženja so lahko tudi pripravljeni odvodi za prizidek ali bodoče stanovanje na podstrehi, ki dolga leta ostanejo neuporabljeni. Vzrok onesnaženj je lahko tudi razvod proti vrtni uti ali lovski sobi, ki sta redko uporabljeni.

Zato naj po razvodu tople vode teče voda ogreta na najmanj 60°C, po cirkulacijskih vodih pa najmanj 55°C. Varčevanje na teh mestih in v naštetih primerih ni smotrno in lahko uporabnikom povzroči veliko stroškov in slabe volje, zato se mu izogibamo.

Tihec