Medtem ko v energetske prenove na Dunaju vlagajo inženirsko znanje ter občinski denar že leta in medtem ko v bližini Stockholma rase prvo ekološko naselje, se tudi v Sloveniji zanimanje za pridobitev nepovratnih sredstev za energetske prenove povečuje. – Krški Kostak pa bo županu Franciju Bogoviču prihodnji teden predstavil tudi idejni projekt prvega eko-naselja tudi pri nas.

Kot je bilo slišati na konferenci »Zgradbe, energija in okolje 2009«, ki je v organizaciji Kubus inženiringa in Društva za sončno energijo potekala sredi septembra v Portorožu, je število prejetih vlog za pridobitev Ekoskladovih namenskih sredstev – Ekosklad je za letošnji razpis predvidel 11,5 milijonov evrov – nad pričakovanji.

Ekoskladov razpis za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb letos zajema vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, celovito energetsko obnovo stanovanjskih stavb, gradnjo stanovanjskih stavb v nizkoenergijski in pasivni tehnologiji, vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, toplotno izolacijo fasade ter zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, je nanizala mag. Vesna Črnilogar.

»Kako to delajo na Dunaju?«

Johannes Fechner, gradbeni inženir in svetovalec pri podjetju dunajskem podjetju Organisationsberatung, ki sodeluje tudi pri avstrijskem podnebnem programu KlimaActiv, je predstavil, kako energijsko prenovo stavb spodbuja mesto Dunaj. V devetdesetih je vzniknilo zavedanje o podnebni problematiki in mesto Dunaj se je v svojem podnebnem programu zavezalo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida za 24 odstotkov. Organizacija WohnFonds Wien je do danes podelila približno 6.000 subvencij v višini preko tri milijarde evrov, ta sredstva pa so bila namenjena izključno za energetske prenove. Dunaj ima tako tudi najvišji delež tovrstnih prenov v državi.

»Z energetsko prenovo je možno zmanjšati stroške za energijo celo za 30 odstotkov,« poudarja Fechner. Energija se namreč izgublja skozi stekla, zidove, streho in ventilacijo, prav zato je tudi pomembno, da se izvede energetska prenova »v paketu«, dodaja. »Zmanjšati je skratka treba potrebo po ogrevalni toploti, potrebe po celotni energiji pa je s prenovo moč zmanjšati celo za 70 odstotkov.« Avstrijski podnebni program KlimaActiv sicer lastnikom stavb zagotavlja neodvisno in brezplačno svetovanje, omogoča pa jim tudi pregled kakovosti prenov.

Ekološko naselje Hammarby pri Stockholmu

Mag. Tadej Glažar je povedal, da bo v ekološkem naselju Hammarby pri Stockholmu bivalo približno 25 tisoč ljudi (11.000 stanovanjskih enot), v njem pa bo tudi 10 tisoč delovnih mest. »Mesto Stockholm je postavilo zelo stroge gradbene standarde, saj želi zagotoviti trajnostni urbani razvoj, v omenjenem naselju, ki bo tudi vzorčni primer, pa bo uresničen koncept Eco Digi City, ki je bil v zadnjih petnajstih letih razvit v celi Skandinaviji.« Kot pravi Glažar, koncept Eco Digi City temelji na urbani strukturi, poraba energije je nizka, trajnostne rešitve so podprte z informacijsko tehnologijo, arhitektura objektov je sodobna - s poudarkom na uporabi ekoloških, trajnostnih materialov, celotni sistem ogrevanja temelji na energiji iz odpadkov in bioplina, elektriko pridobivajo fotovoltaike, končni cilj pa je znotraj soseske proizvesti 50 % goriv, potrebnih za proizvodnjo električne energije, predvsem pa želijo v naselju zaključiti tok ravnanja z energijo. S tem bodo tudi stroški obratovanja nižji.Ključni okoljski cilj tega projekta, ki sta ga v Stockholmu izvedla stockholmsko podjetje za vode Fortum in stockholmsko podjetje za ravnanje z odpadki, pa je proizvesti 50 % manj emisij od primerljivih naselij v Stockholmu iz začetka devetdesetih.

Bo Slovenija dobila prvo eko-naselje?

Ali bi bilo v Sloveniji možno izvesti tak projekt? Kot odgovarja Tadej Glažar, bi se v Sloveniji, ki je majhna država, lahko še prej dogovorili za izvedbo takšnega projekta. Tudi skandinavski strokovnjaki, so slovenskim že predlagali, naj gre v kak podoben projekt, pri čemer so jim pripravljeni tudi pomagati. Projekt kot so ga izvedli v švedskem Hammarbyju, pa bi lahko izvedli konkretno na območju tovarne Vipap, kjer so se zaradi zmanjšanja obsega in tudi ukinitve dela proizvodnje papirja in kartona sprostile precejšnje površine, primerne za širitev Krškega. Kot je za Energetiko.NET povedal Božidar Resnik, direktor krškega Kostaka, obstajajo številne ideje, kako izkoristiti površine, ki so znova na voljo za koriščenje. »Med drugim so vzniknile ideje o drsališču pa o gradnji poslovnih prostorov, celo o tem, da bi iz tovarniškega dimnika naredili razgledni stolp.«

Kot še pravi Resnik, bi lahko projekt financirali ali pa delno financirali iz sredstev, ki jih občina pridobi zaradi prisotnosti jedrskega objekta. V podjetju, ki se med drugim ukvarja tudi z ukrepi učinkovite rabe energije, nameravajo idejo predstaviti krškemu županu.