Trg zemeljskega plina se je po obdobju največjih pretresov na energetskih trgih bistveno spremenil. Čeprav se razmere še vedno lahko hitro obrnejo, evropski plinski sistem danes ni več tako ranljiv kot pred nekaj leti. Razlog ni en sam, temveč kombinacija več dejavnikov: več dobavnih poti, večja vloga utekočinjenega zemeljskega plina, bolj napolnjena skladišča in manjša poraba energije.
Za uporabnike to ne pomeni, da bo aktualna cena plina vedno nizka ali povsem predvidljiva. Pomeni pa, da ima Evropa danes več varoval, ki lahko ublažijo nenadne cenovne šoke, kakršnim smo bili priča v času največjih cenovnih nihanj.
Evropski trg plina danes temelji na razpršenih dobavnih poteh, LNG terminalih in večji energetski varnosti oskrbe.
Kako se je evropski trg plina spremenil po energetski krizi?
Če želimo razumeti, zakaj so se razmere na evropskem trgu plina nekoliko umirile, moramo pogledati širšo sliko. Evropski plinski sistem se je po letu 2022 močno spremenil. Evropa se je začela hitreje odmikati od odvisnosti od enega prevladujočega dobavitelja, hkrati pa je okrepila dobavo iz različnih smeri.
Pomembno vlogo imajo plinovodi iz Norveške in severne Afrike, vse večjo težo pa ima tudi utekočinjen zemeljski plin (LNG). Ta omogoča dobavo iz svetovnega trga, predvsem iz ZDA in drugih izvoznic, ki lahko plin v Evropo pripeljejo po morski poti.
To je pomembno tudi za vse, ki uporabljajo ogrevajo na plin, pripravo sanitarne vode ali v industrijskih procesih. Več virov namreč pomeni manjšo odvisnost od posamezne dobavne poti.
Trije razlogi, ki umirjajo trg plina
Večja odpornost evropskega trga plina je danes predvsem posledica treh sprememb. Prva je razpršenost virov. Če pride do motenj pri enem dobavitelju, Evropa ni več tako hitro potisnjena v izredno stanje kot v preteklosti.
Drugi dejavnik so skladišča plina. Evropska unija pred ogrevalno sezono zahteva visoko napolnjenost skladišč, s čimer se zmanjšuje tveganje za paniko na trgu. Ko so zaloge visoke, so tudi trgovci, države in porabniki manj izpostavljeni kratkoročnim pretresom.
Tretji razlog je manjša poraba. K temu so prispevali varčevanje, večja energijska učinkovitost stavb, prehod na druge vire ogrevanja in previdnejša raba energije v industriji. Prav manjša poraba je eden od razlogov, da trg danes lažje prenese motnje.
IEA: Evropa ima več alternativ kot pred krizo
Na ta premik opozarja tudi Mednarodna agencija za energijo. Njen izvršni direktor Fatih Birol je večkrat poudaril, da ima Evropa danes bistveno več alternativnih virov plina kot pred obdobjem največjih pretresov na energetskih trgih. Pri tem ima posebno vlogo LNG, ki državam omogoča hitrejše prilagajanje razmeram na trgu.
To ne pomeni, da je Evropa energetsko brezskrbna. Pomeni pa, da je sistem bolj odporen. Pred krizo je velik del evropske oskrbe temeljil na ruskem plinu, danes pa je dobava bolj razpršena med Norveško, LNG terminale, severno Afriko in druge vire.
Plin ostaja pomemben del ogrevanja
Kljub razvoju obnovljivih virov in hitrejšemu prehodu na toplotne črpalke plin v Evropi ostaja pomemben del energetske mešanice. Razlogi so predvsem obstoječa infrastruktura, uporaba v industriji in zanesljiva oskrba v obdobjih visoke porabe energije.
V Evropski uniji zemeljski plin predstavlja približno petino celotne porabe energije, nanj pa je priključen velik delež gospodinjstev. V Sloveniji je njegova vloga manjša, vendar še vedno pomembna, zlasti v mestih in naseljih, kjer je plinovodno omrežje že zgrajeno.
Za gospodinjstva, ki razmišljajo o zamenjavi ogrevalnega sistema, je zato smiselno primerjati več možnosti. Pri tem je pomembno upoštevati začetno investicijo, letne stroške, stanje objekta, radiatorje, izolacijo in razpoložljive vire energije.
Kaj večja stabilnost pomeni za gospodinjstva?
Za gospodinjstva večja stabilnost evropskega plinskega sistema pomeni predvsem manjšo verjetnost nenadnih in zelo velikih cenovnih skokov. To je pomembno pri načrtovanju stroškov ogrevanja, saj so bili v času največjih pretresov na energetskih trgih računi za plin za številne uporabnike veliko breme.
Kljub temu plin ostaja energent, katerega cena je odvisna od svetovnega trga. Na končno ceno lahko vplivajo geopolitični dogodki, hladna zima, gibanje cen LNG, napolnjenost skladišč in povpraševanje v Aziji. Zato je pri načrtovanju ogrevanja še vedno smiselno spremljati gibanje cen in primerjati ponudbe dobaviteljev.
Če že uporabljate plin, je pomembno preveriti tudi učinkovitost ogrevalnega sistema. Starejše naprave imajo praviloma večje izgube, medtem ko lahko sodoben plinski kondenzacijski kotel pri ustrezno urejenem sistemu zmanjša porabo plina.
Kaj se zgodi, če se geopolitične razmere ne umirijo?
Če se trenutne geopolitične napetosti ne bodo umirile, lahko cene energije v naslednjih mesecih ostanejo nestabilne. Vendar današnji evropski sistem ni več enak kot pred tremi leti. Zaradi več dobavnih poti, boljših zalog in okrepljene infrastrukture je manj verjetno, da bi se ponovil enako močan cenovni šok kot ob zadnji energetski krizi.
Evropska komisija poudarja, da je EU po letu 2022 okrepila energetsko varnost in zmanjšala odvisnost od ruskih fosilnih goriv. Po njenih podatkih se je odvisnost EU od ruskega plina močno zmanjšala, večji delež oskrbe pa danes prihaja iz drugih virov.
Za končnega uporabnika je ključno, da razume razliko med kratkoročnimi nihanji in dolgoročno odpornostjo sistema. Cene se še vedno lahko spreminjajo, vendar ima Evropa danes več možnosti za odziv.
Ključne poti dobave in terminali za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v Evropski uniji. Vir: ACER, ENTSOG.
Izvor plina po energetski krizi
Pred energetsko krizo je bil evropski plinski sistem močno vezan na uvoz iz Rusije. Po invaziji na Ukrajino se je struktura dobave hitro spremenila. Večjo vlogo so prevzeli LNG terminali, Norveška, severna Afrika in drugi globalni dobavitelji.
Ta sprememba ne pomeni le zamenjave dobaviteljev. Gre za širšo preobrazbo energetskega sistema, v katerem je oskrba razpršena, tveganja pa niso več tako močno vezana na en sam vir. Prav zato je evropski trg danes bolj odporen na izpade posameznih dobavnih poti.
Na zemljevidu evropskega plinskega omrežja so razvidne glavne dobavne poti zemeljskega plina v EU po letu 2021, vključno s plinovodi iz Norveške, severne Afrike in drugimi povezavami ter ključnimi LNG terminali. Posebej pomembni so terminali za utekočinjen zemeljski plin, ki so bili vzpostavljeni ali okrepljeni po letu 2022.
Ali to pomeni, da je plin varna dolgoročna izbira?
Plin je danes stabilnejši vir kot v času največje energetske krize, vendar to še ne pomeni, da je za vsako stavbo najboljša dolgoročna izbira. Pri novih stavbah in celovitih prenovah se vse pogosteje iščejo rešitve z nižjo porabo energije, manjšimi emisijami in večjo neodvisnostjo od tržnih nihanj.
Za obstoječe objekte, kjer je plinski priključek že urejen in je ogrevalni sistem dobro vzdrževan, pa lahko plin še vedno ostane ena od možnosti. Odločitev je smiselno sprejeti na podlagi stroškov, stanja hiše, porabe energije in možnosti za prihodnje izboljšave.
Za gospodinjstva ostaja najpomembnejše, da izberejo ogrevalni sistem, ki ustreza njihovemu objektu in načinu uporabe. Na končne stroške namreč pogosto bolj kot izbira energenta vplivata energijska učinkovitost stavbe in poraba energije.
