Včeraj betonske, danes in jutri pa »plastične« čistilne naprave

Enako vprašanje smo si zastavili tudi sami in raziskali to dilemo.

Beton se je kot gradbeni material skozi stoletja izkazoval s svojimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, še posebej po letu 1756, ko so izumili hidravlični cement in začeli vgrajevati jeklene palice za večjo trdnost in prilagodljivost. Še danes zasledimo betonske rezervoarje za čistilne naprave in zbiranje deževnice, čeprav smo v zadnjih desetletjih priča nezadržnemu razvoju novih materialov s specialnimi lastnostmi.

Izbrati rezervoar iz plastike ali iz betona?

Prav zato na našem trgu že dolgo obstaja tudi ponudba rezervoarjev iz sodobnih umetnih mas. Nekatere njihove lastnosti so z betonskimi primerljive, marsikatere pa jih zelo presegajo. Najbolj očitna je veliko manjša teža tovrstnih rezervoarjev, ki omogoča preprostejšo in cenejšo logistiko ter rokovanje z rezervoarji na gradbišču.

Pri vse manjših gradbenih parcelah je pogosto možnost dostopa do mesta za vgradnjo betonskih rezervoarjev s težko gradbeno mehanizacijo močno omejena ali celo nemogoča. Tako se začetna cena betonskih rezervoarjev ob upoštevanju dražje logistike hitro izenači s ceno rezervoarjev iz plastike.

Kakšen rezervoar vgraditi v tla z visoko podtalnico?

Pogosto je tudi stereotipno prepričanje, da je za visoko podtalnico najbolj primerna ravno betonska izvedba čistilne naprave ali zbiralnika deževnice. Tudi rezervoarji iz umetne mase so primerni za vgradnjo v podtalno vodo. To zagotovo velja za rezervoarje nemškega proizvajalca Graf, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Armex iz Ivančne Gorice.

Njihovi inženirji so razvili dizajn rezervoarjev tako spretno, da brez težav vzdržijo hidravlični tlak podtalne vode vse do polovice svoje višine. Ob tem ponujajo certificirano vodotesnost materiala, kar je pri betonskih rezervoarjih, ki so na mestu vgradnje pogosto lepljeni iz več segmentov, precej težko doseči.

Drugi stereotip je povezan s povoznostjo oziroma nosilnostjo rezervoarjev. Pri pravilni vgradnji lahko tako kot betonski tudi rezervoarji iz plastike prenesejo osno obtežbo vse do 40 ton.

Čeprav je beton še vedno nepogrešljiv gradbeni material, mu vse večji izbor sodobnih materialov, kot so umetne mase, močno konkurira. Prednosti plastike vključujejo lažji transport, preprostejšo namestitev ter boljšo trajnost in vzdrževanje.

S sodobnimi tehnologijami je plastika postala enakovredna, če ne celo boljša rešitev za številne namene, med drugim za rezervoarje v čistilnih napravah in zbiralnike deževnice.