Deževnica v suši – zlata vredna zaloga vode

Deževnica v suši postane zlata vredna zaloga vode. To smo letos morali ugotoviti vsi, od vrtičkarjev s tremi paradižniki do pravih poljedelcev. Strokovnjakinja dr. Lučka Kajfež Bogataj to ponavlja že najmanj 20 let in odločevalce roti, naj že začnejo graditi velike zadrževalnike padavin za kmetijstvo. Nobenega še niste videli, ker jih ni. Tu so bili smučarji pametnejši, postavili so zajetja vode za zasneževanje, vendar zaman, saj so medtem zime pobegnile drugam. Preobrat se je zgodil v nekaj letih, bodoči razvoj in premik s slabega na slabše pa bo skokovit.

Shranjena deževnica lahko v času suše postane dragocena zaloga vode za zalivanje vrta,  uporabnja pa je tudi za splakovanje WC kotličkov, pranje perila, pranje avta, …

Turobno poročilo

Ta pridevnik so mu sami dali strokovnjaki IPCC, Medvladnega odbora za podnebne spremembe. Meji segrevanja za 1,5 °C smo se nevarno približali, vendar boj za omejitev nadaljnjega segrevanja še traja. Sedaj se borimo za to, da temperature zadržimo na čim varnejši ravni.

Vremenski preobrati s katastrofalnimi posledicami, dvig morske gladine, množično izumiranje vrst, upad pridelave hrane, lakota in pomanjkanje pitne vode se vsi nahajajo v računu, ki ga izstavlja narava. Nebrzdano zgorevanje »davnih kadavrov« in zaradi tega pregrevanje planeta se da razložiti z osnovnošolsko fiziko, ampak tega glavni odločevalci ne razumejo.

Nevaren je seštevek

Ugotavljajo, da posamezni dogodki, poplave, vročinski valovi ali nevihte niso več največja grožnja. Problem postaja več zaporednih dogodkov in s tem veliko stvari, ki lahko hkrati gredo narobe, njihovi učinki pa se seštevajo. Še posebej nevarne so okvare, ki se prenašajo iz enega sistema v drugega.

Na udaru bodo energetika, voda, promet, hrana, zdravstvo in telekomunikacije. Zato je potrebno simulirati najslabše možne scenarije in se pripraviti na njih z vlaganjem in izboljšavami šibkih točk, ki jih na ta način odkrijemo.

Deževnica s strehe odteka v podzemni rezervoar, od tam pa se kot tehnična voda uporablja za WC, pralni stroj in zalivanje. Ob pomanjkanju deževnice sistem omogoča oskrbo iz javnega vodovoda.

Moj zalogovnik, moja voda

Čeprav je bivanje v večstanovanjskih stavbah mogoče cenejše kot v lastni hiši, ima slednja več prednosti. Posebej še, ko gre za pripravo na bodoče klimatske dogodke. Vse leto, v času suše ali med izpadom javnega vodovodnega sistema, lahko zajeto deževnico uporabimo za številne namene.

V skrajnem primeru je lahko po ustrezni pripravi in preverjanju kakovosti uporabna tudi kot pitna voda. Lahko je rezerva vode za gašenje ali zaloga hladne vode za hlajenje. Voda v vkopanem rezervoarju ima dokaj stalno temperaturo, saj toplota ves čas prehaja na zemljo.

Videl sem že majhen osvežilen vodomet iz deževnice, ki ga je poganjala solarna celica, voda pa je tekla v krogu in se vračala nazaj v zalogovnik. Kar pomeni, možnosti uporabe je kolikor hočemo.

Pri izvedbi sistema za zbiranje deževnice je pomembno pravilno povezati strešne odtoke, cevi in podzemni zalogovnik.

Pravilo – čim enostavneje

Zajemanje deževnice deluje samodejno. Dež priteka s strehe, prestrezanje nečistoč se dogaja samo od sebe, višek vode se samodejno izlije, glavna odprtina podzemnega zadrževalnika pa je dovolj velika za vstop in čiščenje ter zajemanje vode z vedrom, če vse drugo odpove. Zajeti je potrebno vse odtoke s strehe in pri tem imeti v mislih močne nalive, zato morajo biti cevi in povezave ustrezno dimenzionirane.

Tudi električni del je enostaven. Plavajoče nivojsko stikalo ščiti črpalko pred suhim tekom, povezave so razumljive in pregledne, brez nepotrebne »pametne« elektronike. Temu jaz pravim strojniška elektrika, razumljiva, enostavna in neobčutljiva na elektronska vmešavanja ali UI napade.

Shranjena deževnica v suši veča udobje, zmanjšuje porabo pitne vode ter povečuje varnost in neodvisnost uporabnika.

Več o načrtovanju sistema, velikosti zalogovnika in možnostih uporabe pa preberite v našem vodniku o zbiranju deževnice.