Sončna elektrika

Avtor: Franc Kalan u.d.i.

Sončno sevanje lahko v elektriko pretvorimo s fotovoltaičnimi paneli, ki proizvajajo enosmerni tok. Panele obrnemo proti jugu in jih postavimo pod kotom 45 stopinj ali več na primerno osončeno površino. Za večjo moč jih povežemo vzporedno, za večjo napetost pa zaporedno.


Sončno
sevanje lahko v elektriko pretvorimo s fotovoltaičnimi paneli, ki proizvajajo
enosmerni tok. Panele obrnemo proti jugu in jih postavimo pod kotom 45 stopinj
ali več na primerno osončeno površino. Za večjo moč jih povežemo vzporedno, za
večjo napetost pa zaporedno.

Izkoristek je manjši kot 16%, vgrajeni materiali
so dragi, cena pa visoka, zato za splošno uporabo še niso dovolj ekonomični.
Namestimo jih tam, kjer nimamo možnosti za priklop na javno električno omrežje,
na planinske koče, plovila, prometno signalizacijo, vikende, otoke, satelite
ali vesoljske postaje. 

 

Image

slika1

Zase in za druge

Velikost
kolektorskega polja je odvisna od želja in načrtov uporabnika. Na sonce lahko
delujejo 12 ali 24 voltni hladilnik, TV in radioaparat, razsvetljava ali vodne
črpalke, za shranjevanje elektrike pa uporabimo akumulatorje. Če vgradimo
razsmernik  lahko priključimo običajne
naprave, ki delujejo na izmenični tok 220 V. Sisteme večjih moči lahko povežemo
z javnim elektrodistribucijskim omrežjem. Viške solarne električne energije je
po posebnem predhodnem postopku distribucija dolžna odkupovati po
subvencionirani višji ceni.

 

Bodoči razvoj

Prihodnje
generacije lahko računajo na boljše in cenejše panele, ter na veliko povečanje
uporabe tega najčistejšega in neizčrpnega vira energije. Dokler nove
tankoslojne tehnologije ne bodo zrele za množično proizvodnjo, cena zaradi
pomanjkanja silicija kljub napovedim, ne bo padla. Trenutno so fotovoltaični
sistemi zanimivi bolj kot dolgoročna naložba in se cenovno z drugimi viri
elektrike ne morejo primerjati. Trenutno navdušenje je tudi posledica pretiravanja
in zavajanja v medijih. Čas bi bil, da bi se spustili na realna tla in se
odločali bolj premišljeno in v okviru svojih zmožnosti, ter upoštevali tudi
nestalnost cen, odvisnost od vremena in visoko ceno solarne elektrike.

 

Dovoljenja in soglasja

Za
postavitev fotovoltaičnega sistema ni potrebno nobeno dovoljenje, če je sistem
vgrajen na hiši ali ob hiši, ki ima gradbeno dovoljenje. Za postavitev izven
objekta pa moramo preveriti, kdaj je potrebno pridobiti soglasje pristojne
Upravne enote.

 

Image

slika2

Prodaja in odkup elektrike

Od
pristojnega elektrodistribucijskega podjetja je potrebno pridobiti vse
informacije in skleniti z njim ustrezno pogodbo, v kateri vas bodo priznali za
kvalificiranega proizvajalca elektrike in zagotovili odkupno ceno elektrike. Ker
boste začeli izdajati račune, morate postati samostojni podjetnik. Sistem bo
moral biti izveden po njihovih zahtevah, da se lahko združi z javnim sistemom, sledil
bo tehnični pregled in predhodno tehnično soglasje. Namestiti je treba še ločene
števce za oddajo in prejem  električne
energije v obratni smeri in drugo opremo. Država zagotavlja subvencionirano
ceno solarne elektrike še 15 let po postavitvi, ta pa je približno štirikrat
višja od tržne cene za gospodinjstva. Premija države znaša 0,34719 €/kWh, na to
se prišteje še tržna cena, ki se pri petih slovenskih dobaviteljih elektrike
lahko malo razlikuje. Pri Elektro Ljubljana znaša oboje skupaj 0,39957 EUR/kWh.

 

Investicija in čas vračila  

Solarna
elektrarna “na ključ” stane približno med 4.500 do 5.000 € za 1 kWp moči. Moč v
Wp (watt peak) velja za standardne testne pogoje pri 25 stopinjah C, sončnem
sevanju 1.000 W/m2 in zračni masi 1,5. Ob navedenih pogojih bo vložena
investicija povrnjena v najboljšem primeru po približno v 13 letih ali še
kasneje, odvisno od vrste, cene opreme, proizvajalca, monterja, lokacije,
subvencije države in drugih pogojev.

 

Nepovratna sredstva in krediti

Država je
že pred leti nehala subvencionirati fotovoltaične sisteme z nepovratnimi
sredstvi, saj je bilo za to malo zanimanja, predvsem zaradi visoke cene in vprašljive
ekonomičnosti. Država pa podpira vgradnjo z zelo ugodnimi krediti, (z obrestmi
3,9 % na največ 10 let), najnovejše informacije pa so na voljo na Eko skladu v
Ljubljani, Tivolska 30.

 

Paneli in življenjska doba  

Cene,
kvaliteta in izkoristki so zelo različni. Najcenejše sončne celice so amorfne s
slabim izkoristkom, pod 10 %. Boljše in dražje, zelo razširjene ter z višjimi
izkoristki do 14 % so polikristalne, najdražje monokristalne pa imajo
izkoristek do 16 %, izjemoma do 20 %.

Solarni
panel bo po 20 letih še vedno deloval s 80% kapaciteto,  zato je tudi garancijska doba za izdelek lahko
dolga. Za montažna dela pa je garancijska doba običajna, v skladu z veljavnimi
zakoni.

 

Proizvajalci in ponudniki

Pri nas rešitve
na ključ ponuja Kon Tiki iz Kamnika in Bisol iz Latkove vasi. Enake usluge
nudijo Siemens, Viessmann in drugi, ki jih najlaže najdemo na spletu. Znani
proizvajalci so še japonski Sanyo, angleški Solar World , nemški Photovolt, hrvaški
Solar in različni italijanski proizvajalci s cenejšimi izvedbami majhnih moči. Dodatne
informacije daje tudi  Agencija za prestrukturiranje
energetike Ljubljana, Podjetje za izrabo sončne energije Enerson iz Maribora,
Viessmann Ljubljana in drugi.

 

Slika 1:
Montaža in vzdrževanje sta najenostavnejša na ravnih strehah

Slika 2:
Solarna elektrika iz sten velikih stavb ali industrijskih objektov

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE