Radon v hiši: pri obnovi ne pozabimo na zaščito pred plinom iz tal

Pri obnovi hiše običajno najprej razmišljamo o fasadi, oknih, izolaciji, ogrevanju in stroških energije. To so seveda pomembne odločitve, vendar se pri celoviti prenovi pogosto pozabi na nekaj, kar neposredno vpliva na kakovost bivanja – zrak v notranjih prostorih.

Ena od skritih težav je radon v hiši. Gre za naravni radioaktivni plin, ki nastaja v zemeljski skorji in lahko iz tal prehaja v stavbe. Ker je brez vonja, barve in okusa, ga sami ne moremo zaznati. Prav zato se o njem pogosto začne razmišljati šele takrat, ko meritve pokažejo povišane vrednosti.

Radon najpogosteje vstopa v hišo skozi tla, razpoke, stike med konstrukcijami, instalacijske preboje, jaške in druge netesnosti. Najbolj obremenjeni so običajno kletni prostori, pritličja in prostori, ki so neposredno v stiku s terenom.

Zakaj je radon pomemben pri energetski prenovi?

Sodobna energetska prenova je usmerjena v čim manjše toplotne izgube. Menjava oken, dodatna izolacija in boljša zrakotesnost so koristni ukrepi, vendar lahko ob neurejenem prezračevanju zmanjšajo naravno izmenjavo zraka v stavbi. Posledično se lahko v prostorih hitreje kopičijo vlaga, CO₂, vonjave in tudi radon.

To ne pomeni, da energetska prenova ni dobra. Pomeni pa, da mora biti premišljena. Če hišo dobro zatesnimo, moramo hkrati poskrbeti tudi za kakovost notranjega zraka in preveriti morebitno obremenjenost z radonom.

Posebej smiselno je radon preveriti takrat, ko obnavljamo tlake, saniramo klet, urejamo bivalne prostore v pritličju ali izvajamo hidroizolacijo temeljev in kletnih sten. Takrat je izvedba zaščitnih ukrepov lažja, manj invazivna in praviloma tudi bolj ekonomična.

Meritev radona je prvi korak

Radona ni mogoče oceniti na oko. Tudi če je hiša nova, dobro grajena ali redno prezračevana, to še ne pomeni, da v njej ni povišanih koncentracij. Edini zanesljiv način preverjanja je meritev radona.

Meritve se izvajajo v prostorih, kjer se ljudje največ zadržujejo: spalnicah, dnevnih sobah, otroških sobah, pisarnah ali učilnicah. Ker se koncentracija radona spreminja glede na letni čas, vreme in način uporabe prostorov, so za realno oceno najprimernejše daljše meritve.

V Sloveniji je referenčna raven povprečne letne koncentracije radona v zaprtih bivalnih in delovnih prostorih 300 Bq/m³. Če so izmerjene vrednosti višje, je treba razmisliti o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti.

Kje radon najpogosteje prehaja v stavbo?

Pri starejših objektih je vstopnih mest pogosto več. Radon lahko prehaja skozi manjše razpoke v talni plošči, stik med tlemi in zidom, poškodovano hidroizolacijo, talne odtoke, instalacijske jaške ali slabo zatesnjene preboje cevi in kablov.

Pogosta težava so tudi kleti, ki so neposredno povezane z bivalnimi prostori. Če je med kletjo in stanovanjem odprto stopnišče ali netesna vrata, se zrak iz kleti lahko hitro dviguje v zgornje etaže. S tem se radon prenese tudi v prostore, kjer se družina največ zadržuje.

Zato je pri sanaciji pomembno razmišljati o celotnem objektu, ne samo o enem vidnem mestu. Če zatesnimo samo eno razpoko, ostanejo pa odprti jaški, preboji in netesni stiki, učinek ne bo takšen, kot bi si želeli.

Prezračevanje pomaga, vendar ni vedno dovolj

Redno prezračevanje lahko začasno zniža koncentracijo radona v prostoru. Zato je pomembno, da se prostori, posebej kleti in pritličja, redno prezračujejo.

Vendar prezračevanje samo po sebi običajno ni trajna rešitev, če radon stalno vstopa iz tal. Ko prostor zapremo, se lahko koncentracija ponovno zviša. Zato je treba pri povišanih vrednostih ugotoviti, od kod radon prihaja, in zapreti oziroma zmanjšati njegove vstopne poti.

Pri dobro zatesnjenih objektih je smiselno razmisliti tudi o urejenem mehanskem prezračevanju. To je še posebej pomembno pri stavbah, kjer so bila zamenjana okna ali izboljšana zrakotesnost, prezračevanje pa ni bilo ustrezno načrtovano.

Ločitev kleti od bivalnih prostorov

Če ima objekt klet, ki je v stiku s terenom, je priporočljivo, da je ta čim bolje ločena od bivalnega dela hiše. To je eden izmed enostavnejših ukrepov, ki lahko precej zmanjša prehajanje radona v prostore, kjer se zadržujemo dlje časa.

Pomembna so zrakotesna vrata med kletjo in stanovanjem, zatesnjeni preboji v stropu nad kletjo, urejeni pokrovi jaškov in čim manj odprtih poti, po katerih bi se zrak iz kleti širil v zgornje etaže. Če je mogoče, je dobro, da imajo kletni prostori ločen dostop ali vsaj dobro urejeno prezračevanje.

Zaščita pred radonom s tesnjenjem tal in prebojev

Pri obstoječih objektih je ena najpogostejših rešitev tesnjenje talne konstrukcije in vseh mest, kjer radon lahko prehaja v notranjost. To vključuje razpoke, robove ob stenah, preboje cevi, instalacijske jaške in talne odtoke.

Za takšno sanacijo niso primerni improvizirani materiali. Uporabiti je treba sisteme, ki so namenjeni zaščiti pred radonom in omogočajo trajno, zrakotesno izvedbo. Največ napak se običajno zgodi pri detajlih – pri stikih, vogalih, preklopih in prebojih. Prav ti detajli pa odločajo, ali bo zaščita res učinkovita.

Če se obnavljajo tlaki, je to dobra priložnost za izvedbo radonske zapore po celotni površini. Pri tem mora biti podlaga čista, stabilna in čim bolj ravna, folija oziroma membrana pa mora biti pravilno položena, spojena in zaščitena pred poškodbami.

Radonska folija kot rešitev pri sanacijah

Pri sanaciji obstoječih objektov se pogosto uporabljajo radonske bariere v obliki folij oziroma membran. Ena izmed takšnih rešitev je Ampack Sisalex 871, radonska zaporna membrana, namenjena zaščiti pred radonom, metanom in vlago.

Pri vgradnji je pomembno, da se membrana ne obravnava kot navadna gradbena folija, temveč kot del sistema. To pomeni, da morajo biti pravilno izvedeni preklopi, robni stiki in vsi preboji. Za tesnjenje se uporabljajo sistemski trakovi, tesnilne mase in manšete, ki omogočajo zrakotesno izvedbo tudi okoli cevi in kablov.

Po vgradnji je treba membrano zaščititi pred mehanskimi poškodbami. Običajno se preko nje izvede zaščitni sloj, estrih ali zaključna talna obloga, odvisno od vrste sanacije in namembnosti prostora.

Kadar je težava tudi vlaga

Pri starejših hišah se radon pogosto pojavlja skupaj z drugimi težavami v stiku s terenom, na primer z vlago, neustrezno hidroizolacijo ali zamakanjem kletnih sten. Če je možen poseg z zunanje strani, je smiselno razmisliti o celoviti sanaciji temeljev, kletnih sten in talne plošče.

Za takšne primere se lahko uporabijo materiali, ki poleg zaščite pred vlago omogočajo tudi zaščito pred radonom. KÖSTER Deuxan 2C je dvokomponentna bitumenska debeloslojna masa za zunanjo hidroizolacijo kletnih sten, temeljev in talnih plošč, ki je po tehničnih podatkih proizvajalca testirana tudi na tesnost proti radonskemu plinu.

Takšna rešitev je primerna predvsem tam, kjer je treba hkrati urediti hidroizolacijo in dodatno zaščito konstrukcije v stiku s terenom. Ker gre za zahtevnejši poseg, je priporočljivo, da stanje objekta najprej pregleda strokovnjak.

Kako ugotoviti, ali ste izpostavljeni radonu

Slovenska radonska karta kaže, da so jugozahodne regije ter deli Gorenjske, Koroške in Dolenjske med bolj ogroženimi območji. Če želite preveriti stanje v svojem domu, lahko uporabite radonske detektorje ali naročite strokovno meritev. Če meritve pokažejo presežene vrednosti, je nujno ukrepati.

Odvajanje radona izpod objekta

Pri višjih koncentracijah radona samo tesnjenje včasih ni dovolj. V takšnih primerih se lahko izvede sistem za odvajanje radona izpod objekta. Namen sistema je, da se radon zajame pod talno konstrukcijo in se odvede na varno mesto zunaj stavbe.

Sistem je lahko pasiven ali aktiven. Pasivni deluje z naravnim vlekom, aktivni pa vključuje ventilator. Pri novogradnjah je takšno rešitev lažje načrtovati že vnaprej, pri obstoječih stavbah pa je izvedba odvisna od konstrukcije, dostopnosti in stanja objekta.

Po sanaciji je potrebna ponovna meritev

Uspešnosti sanacije ne moremo oceniti samo po izvedenih delih. Tudi če so bili materiali pravilno izbrani in vgrajeni, je treba po zaključku ukrepov ponovno izmeriti koncentracijo radona. Šele kontrolna meritev pokaže, ali so bili ukrepi dovolj učinkoviti ali je treba sistem še dopolniti.

Zato je najboljši pristop vedno postopen: najprej meritev, nato pregled objekta, izbira ukrepov, strokovna izvedba in na koncu ponovna meritev.

Radon naj bo del načrta prenove

Radon je neviden, vendar pomemben dejavnik kakovosti bivanja. Ker ga ne zaznamo brez meritev, ga pri obnovi hiše hitro spregledamo. To je posebej pomembno pri energetskih sanacijah, kjer se izboljša zrakotesnost objekta, hkrati pa se lahko zmanjša naravna izmenjava zraka.

Če se zaščita pred radonom načrtuje skupaj z obnovo tal, kleti, hidroizolacije ali prezračevanja, je izvedba običajno bolj smiselna in učinkovita. Pri tem je pomembno, da se uporabijo preverjeni materiali in da so vsi detajli izvedeni natančno.

V Kalcerju so na voljo sistemske rešitve za zaščito pred radonom, med njimi radonske membrane, tesnilni trakovi, manšete in materiali za tesnjenje konstrukcij v stiku s terenom. Pri izbiri ustrezne rešitve je pomembno upoštevati rezultate meritev, stanje objekta in način sanacije.

Radon ni nekaj, kar bi bilo smiselno odlagati na kasneje. Če prenavljamo hišo, saniramo klet ali urejamo nove bivalne prostore v pritličju, je to pravi trenutek, da preverimo tudi zaščito pred radonom. Tako poskrbimo ne le za nižje stroške energije, ampak tudi za bolj zdravo in varno bivanje.