Prva hladnejša jutra pogosto prinesejo znan prizor: kapljice vode na notranji strani okenskega stekla. Okna obrišemo in na težavo pozabimo. Toda če se rosenje oken ponavlja, nam lahko pove nekaj pomembnega o razmerah v prostoru.
Kondenz nastane, ko topel in vlažen notranji zrak pride v stik s hladnejšo površino. Ko se površina dovolj ohladi, se vodna para iz zraka na njej začne izločati v obliki drobnih kapljic.
Zato se težava pogosto prvič izraziteje pokaže prav jeseni, ko zunanje temperature padejo, temperaturna razlika med notranjostjo in zunanjostjo pa postane večja.
Rosenje oken je pogosto prvi znak, da je v prostoru preveč vlage.
Zakaj se okna rosijo?
Zrak lahko vsebuje določeno količino vodne pare, pri čemer je njegova sposobnost zadrževanja vlage odvisna tudi od temperature. Ko topel in vlažen zrak pride v stik s hladno površino okna, se ohladi. Če temperatura površine pade pod temperaturo rosišča, začne vodna para kondenzirati.
Na pojav kondenza zato vpliva kombinacija več dejavnikov: temperature zraka, relativne vlažnosti in temperature površine.
Rosenje oken tako ni nujno znak slabih oken. Pogosto je okno preprosto ena hladnejših površin v prostoru, zato se kondenz najprej pokaže prav tam.
Kje se kondenz pojavlja?
Ni vsak kondenz na oknih enak. Pomembno je predvsem, na kateri strani stekla se pojavlja.
- Kondenz na notranji strani okna je najpogosteje povezan s kombinacijo višje relativne vlažnosti v prostoru in hladne površine stekla.
- Kondenz na zunanji strani stekla ni nujno znak težave. Pri dobro izolativnih oknih se lahko zunanja površina stekla ponoči močno ohladi in zjutraj orosi.
- Kondenz med stekli pa lahko nakazuje težavo s tesnjenjem izolacijskega stekla in je smiselno preveriti stanje okna.
Zato je pri ponavljajočem se rosenju najprej dobro ugotoviti, kje kondenz dejansko nastaja in v kakšnih razmerah se pojavlja.
Od kod prihaja vlaga v stanovanju?
Vlago v stanovanju ustvarjamo vsak dan. Nastaja pri kuhanju, prhanju, sušenju perila in čiščenju, v zrak pa jo oddajamo tudi z dihanjem.
Težava nastane, ko vlaga v prostoru nastaja hitreje, kot jo uspemo odvesti.
Jeseni se pogoji za to spremenijo. Več časa preživimo v zaprtih prostorih, začne se ogrevalna sezona in zaradi nižjih zunanjih temperatur manj pogosto odpiramo okna. Če izmenjava zraka ni zadostna, se lahko odvečna vlaga zadržuje v notranjosti.
Tudi meritve projekta Slovenija, zadihaj! podjetja LUNOS kažejo, da vlaga ni zanemarljiv dejavnik kakovosti notranjega zraka. Med izvedenimi meritvami je pri 73 % merjenih objektov relativna vlažnost odstopala od območja, ki je bilo v projektu opredeljeno kot optimalno.
Je kondenz na oknih nevaren?
Nekaj kondenza občasno še ne pomeni, da ima stanovanje resno težavo. Pozorni pa moramo postati, kadar se okna rosijo pogosto, ko se na njih nabirajo večje količine vode ali ko ostajajo površine dalj časa vlažne.
Takrat težava ni več samo estetska.
Dolgotrajna povišana vlaga in vlažne površine lahko ustvarjajo pogoje za nastanek plesni, zlasti na hladnejših mestih, kot so vogali, območja ob oknih, zunanje stene in mesta za pohištvom.
Kondenz na steklu je zato lahko prvi vidni znak razmer, ki jih je smiselno preveriti, še preden se pojavijo temne lise na stenah.
Se tudi pri vas okna pogosto rosijo?
Če se v stanovanju zadržuje vlaga, se pojavlja kondenz na oknih ali želite izboljšati prezračevanje doma, preverite, katera rešitev bi bila primerna za vaš objekt.
Nova okna, pa več kondenza?
Na prvi pogled se zdi nenavadno, vendar se težave z vlago lahko izraziteje pojavijo tudi po energetski sanaciji ali menjavi starih oken.
Starejši objekti so pogosto omogočali več nenadzorovane izmenjave zraka skozi netesnosti. S sodobnimi okni in izboljšano zrakotesnostjo stavbe te nenadzorovane izmenjave zmanjšamo, kar je dobro z vidika energetskih izgub.
Toda vlaga, ki nastaja v prostoru, mora še vedno nekam oditi.
Zato mora izboljšanju zrakotesnosti slediti tudi razmislek o ustreznem prezračevanju. Energetsko učinkovita stavba namreč potrebuje nadzorovano izmenjavo zraka, ne pa nenadzorovanega prepiha skozi netesnosti.
Za kondenz ni vedno kriva samo previsoka vlaga
Pojav kondenza lahko povečajo tudi drugi dejavniki, na primer toplotni mostovi, hladne okenske špalete, neustrezna montaža oken, slabša toplotna izolacija posameznih delov ovoja stavbe ali omejeno kroženje zraka ob hladnih površinah.
Premalo izolirane špalete lahko povzročijo toplotni most in zelo hladno površino ob oknu. Več o tem pojasnjujemo v članku o pravilni izolaciji okenskih špalet. Pomembna je tudi kakovostna montaža oken, saj je stik med okenskim okvirjem in zidom eno od kritičnih mest ovoja stavbe.
Učinkovito prezračevanje lahko v takšnih primerih pomaga, saj z odvajanjem odvečne vlage znižuje relativno vlažnost zraka in s tem zmanjšuje možnost kondenzacije ter razvoja plesni.
Vendar prezračevanje ne odpravi samega konstrukcijskega vzroka. Če se kondenz vztrajno pojavlja na istem mestu, zlasti ob špaletah, vogalih ali stikih konstrukcije, je smiselno preveriti tudi morebitne toplotne mostove, kakovost montaže oken in stanje toplotne izolacije ter vzrok po možnosti čim prej odpraviti.
Kako zmanjšati rosenje oken?
Prvi korak je ugotoviti, kakšne so dejanske razmere v prostoru. Spremljanje relativne vlažnosti in temperature nam lahko pokaže, ali gre za občasen pojav ali za ponavljajočo se težavo.
Pomembno je tudi redno prezračevanje. Kratko in intenzivno odpiranje oken omogoči hitro izmenjavo zraka, ne da bi morali imeti okna dolgo odprta.
Posebno pozornost je smiselno nameniti prostorom, kjer nastaja največ vlage – predvsem kopalnici in kuhinji – ter spalnicam, kjer ljudje več ur skupaj preživimo v zaprtem prostoru.
Če se težave kljub rednemu odpiranju oken ponavljajo, pa je smiselno preveriti, ali je način prezračevanja glede na uporabo prostora sploh zadosten.
Decentralni prezračevalni sistem LUNOS omogoča nadzorovano izmenjavo zraka skozi zunanjo steno brez klasičnega razvoda prezračevalnih kanalov po celotnem objektu.
Ko odpiranje oken ni dovolj
Ročno zračenje deluje samo takrat, ko ga dejansko izvajamo. Jeseni in pozimi pa zaradi nizkih temperatur okna pogosto odpiramo manj, prav v tem obdobju pa se zaradi večjih temperaturnih razlik kondenz na hladnih površinah pogosteje pojavlja.
Rešitev je lahko nadzorovano prezračevanje, ki zagotavlja redno izmenjavo zraka tudi brez stalnega odpiranja oken. Z odvajanjem z vlago obremenjenega notranjega zraka in dovajanjem svežega zunanjega zraka pomaga vzdrževati primernejše razmere v prostoru ter zmanjševati pogoje, v katerih prihaja do kondenzacije in nastanka plesni.
Pri prezračevanju z rekuperacijo se pri izmenjavi zraka hkrati zmanjšujejo toplotne izgube, kar je še posebej pomembno v ogrevalni sezoni.
Decentralizirani prezračevalni sistemi LUNOS omogočajo nadzorovano prezračevanje posameznih prostorov tudi v obstoječih stanovanjih in hišah. Ker za delovanje ne potrebujejo klasičnega razvoda prezračevalnih kanalov po celotnem objektu, so primerni tudi za energetsko sanirane stavbe in objekte, kjer se težave z vlago pojavijo po menjavi oken oziroma izboljšanju zrakotesnosti.
Sistem zagotavlja stalno in nadzorovano izmenjavo zraka, zato prezračevanje ni več odvisno samo od navad stanovalcev in odpiranja oken. Ustrezna rešitev se načrtuje glede na objekt, velikost in uporabo prostorov ter dejanske potrebe stanovalcev.
Cilj pri tem ni zgolj odstraniti kapljic s stekla, temveč ustvariti razmere, v katerih je manj možnosti, da bi se odvečna vlaga dalj časa zadrževala v prostoru in kondenzirala na hladnih površinah.
Rosenje oken je opozorilo, ki ga je vredno opaziti
Kondenz na oknih je eden najbolj očitnih znakov, da je smiselno preveriti razmere v prostoru. Če se pojavi ob prvih hladnejših dneh in se nato redno ponavlja, ga zato ni smiselno reševati samo z brisanjem stekel.
Preverjanje relativne vlažnosti in temperature lahko pokaže, kaj se v prostoru dejansko dogaja. Naslednji korak je zagotoviti ustrezno izmenjavo zraka – dolgoročnejša in od uporabnika neodvisna rešitev je nadzorovano prezračevanje.
Rosenje oken tako ni le neprijetnost na steklu. Lahko je prvi vidni signal, da je čas, da več pozornosti namenimo vlagi in prezračevanju svojega doma.
Pogosta vprašanja o kondenzu in rosenju oken
Zakaj se okna najpogosteje rosijo zjutraj?
Ponoči se prostor manj prezračuje, stanovalci pa z dihanjem povečujemo količino vlage v zraku. Če se ta zrak dotakne hladnega stekla, nastane kondenz.
Ali pogosto rosenje oken pomeni premalo prezračevanja?
Pogosto da, ni pa to edini vzrok. Na kondenz vplivajo tudi hladne površine, toplotni mostovi, špalete in kakovost montaže oken.
Ali je odpiranje oken dovolj?
Lahko je, če zračimo dovolj pogosto in intenzivno. Nadzorovano prezračevanje pa zagotavlja redno izmenjavo zraka tudi takrat, ko oken ne odpiramo.
Ali prezračevalni sistem pomaga proti kondenzu in plesni?
Da, če je težava povezana s previsoko vlago. Z odvajanjem vlažnega zraka zmanjšuje pogoje za kondenz in nastanek plesni. Če so vzrok toplotni mostovi ali napake na ovoju stavbe, je treba odpraviti tudi te.
Se tudi pri vas rosijo okna ali se pojavlja previsoka vlaga?
Če se kondenz na oknih ponavlja, se na hladnih površinah pojavlja vlaga ali želite izboljšati prezračevanje svojega doma, lahko preverite, katera rešitev bi bila primerna za vaš objekt.
Oddajte povpraševanje in preverite, katera rešitev prezračevanja je primerna za vaše stanovanje ali hišo.
Lunos d.o.o.
Kontaktirajte ponudnika
"*" indicates required fields
