Ogrevanje sanitarne vode - kdaj bomo ogrevalne naprave primerjali glede na ceno proizvedene toplotne energije?
Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje sanitarne vode, ne pridobi dovolj natančnih informacij, posebaj pa je pomembno, da se sisteme ustrezno primerja med seboj po učinkovitosti.
Kondenzacijski plinski kotel naj bi po navedbah EHPA (The European Heat Pump Association) dosegal učinkovitost 90-96% (sistemska učinkovitost 79-85%), učinkovitost konvencionalnega kotla na plin/olje znaša 70-80% (sistemska učinkovitost 59-69%), učinkovitost za direktni električni grelniki pa naj bi bila le 35-45% (vir: EHPA, 2017).
Za 1 EUR, s slabo izbiro ogrevalnega sistema, kot je npr. električni grelnik za sanitarno vodo, dobimo le 2.4 kWh ali 3.6 kWh, lahko pa bi dobili 22 kWh toplote s pomočjo toplotne črpalke.
Učinkovitost ogrevanja sanitarne vode v Sloveniji
Pri električnih grelnikih sanitarne tople vode nam ne gre najbolje. Ob izredno nizki učinkovitosti direktnih električnih grelnikov v Sloveniji porabimo 0.96 TWh (vir: SURS 2017) električne energije (približno 20% proizvodnje NEK), kar pomeni, da nas MWh koristne toplote v tem primeru stane med 371 do 477 EUR/MWh, ali z drugimi besedami da ustvarimo ugodje s 1 kWh toplote porabimo od 2.2 kWh do 2.8 kWh elektrike.
Poznamo problematiko zaradi vodnega kamna, ki povzroči, da grelni napravi učinkovitost pade na 60%. Preračunano to pomeni, da nas kWh toplote stane 2.5 kWh, za kar izračunamo, da nas MWh toplote stane 417 EUR/MWh in v “boljšem” primeru samo 278 EUR/MWh.
Vsi vemo, da je to absurdno potratnost možno drastično znižati z domišljenim gospodarjenjem države. V kolikor se zastavijo ustrezne smernice, se vsem državljanom omogoči dostop do financiranja, ter se jim predstavijo koristi, lahko z pravimi ukrepi dosežemo enormne prihranke. Marsikdo se namreč ne zaveda, koliko denarja mu za ogrevanje sanitarne vode po nepotrebnem odteka ter da smo za blaginjo države odgovorni vsi.
Primerjava ogrevalnih sistemov glede na ceno toplotne energije?
Potrošniki v Sloveniji, od 0.96 TWh letne rabe elektrike, za sanitarno vodo letno potrošimo približno 160 mio EUR, lahko pa bi jih 44 ali manj, recimo 35 mio EUR. Energetski svetovalci na občinah problem pojasnjujejo, da je ta povezan z neprimernim razumevanjem koliko energije pridelamo, glede na ceno toplotne energije. Četudi izberemo najboljši električni grelnik za sanitarno vodo, ki obstaja na trgu, smo glede na drugo možnost izbire, izbrali premalo učinkovito napravo.
Lastne vire energije imamo - zmanjka interes...
Toplotna črpalka približno 75 % toplotne energije prestreza iz okolice in 25 % iz drugih virov (elektrika). S tem, da je pomembno pojasniti, da je od te porabljene električne energije v Sloveniji več kot 21 odstotkov proizvedemo iz obnovljivih virov. V primeru, da bi v Sloveniji sprejeli strategijo koriščenja izdatnih vodnih virov (reke; vseh je skupno več kot 27.000 km) ter dodatnega intenzivnega koriščenja plitvih geotermalnih virov z 52% vseh poseljenih površin, lahko govorimo o grelnem številu geotermalne toplotne črpalke nad 5.2.
Dva primera dobre prakse
Prvi primer so Parižani, ki že dlje časa učinkovito koristijo energijo reke Sene in z njo v celoti ogrevajo muzeje, hotele, javne ustanove in še kaj. Drugi primer dobre prakse prestrezanja obnovljivih virov energije z geotermalno toplotno črpalko pa je švedski Stockholm, ki razpolaga s 13.000 geotermalnih vrtin.
Povezane vsebine
