Namen gradnje sistema daljinskega ogrevanja mesta Ribnica je zamenjava kurilnega olja z lesno biomaso. Zgradili so novo kotlovnico na sekance in distribucijsko omrežje s toplotnimi postajami. V letu 08 so naredili načrt za novo kotlarno na biomaso, s katero bodo ogrevali vse večje porabnike toplote. Uspešnost projekta so potrjevale tudi podrobnejše tehnične in ekonomske analize. Občina je izvedla javni razpis na katerem je koncesijo za 25 let dobilo podjetje Petrol d.d.
 Ob kotlovnici se nahaja silos za sekance prostornine 400 kubičnih metrov | |
 Kotli na biomaso imajo moči 2 x 1000 kW in 1 x 500 kW |
Načrtovanje in zasnova sistema
Na obstoječi in razširjeni sistem daljinskega ogrevanja so priključili stanovanjske soseske, večino večjih stavb v severnem delu mesta, javne ter poslovne zgradbe in trgovske centre. Potrebno zmogljivost nove kotlovnice so med drugim določili tudi na osnovi dinamike rabe toplote, učinkovitosti obstoječih sistemov in faktorja istočasnosti in simulacije rnega odjema. Potrebno toploto v kurilni sezoni so ocenili na 10 GWh/ leto, konično toplotno moč na 4.900 kW, vgradili so hranilnik toplote in oljni kotel za podporo ob najhladnejših dneh ter rezervo in pokrivanje ob izpadih kotlov na biomaso. Upoštevali so še dovoljene mejne emisijske vrednosti in vgradili tri kotle na lesno biomaso skupne moči 2,5 MW, 2,5 MW kotel na kurilno olje ter 50-kubični hranilnik toplote. Iz 16.500 nm3 lesnih sekancev bodo proizvedli 9.300 MWh koristne toplote letno, oljni kotel pa se v normalnih razmerah sploh ne bo vključeval.
Gradnja kotlovnice
Petrol je začel z gradnjo centralne kotlovnice, toplovodnega omrežja in toplotnih postaj. Postrojenje je pričelo obratovati oktobra 2010. Trenutno s centralno kotlovnico in toplovodnim omrežjem, ki je skupaj s hišnimi priključki dolgo 4.426 m, v celoti pokrivajo
potrebe porabnikov, katerih skupne ogrevalne površine znašajo 72.000 m2.
Kotlovnica je zgrajena iz armiranobetonskih tal z jekleno nadkonstrukcijo, obloženo s standardnimi izolacijskimi paneli. Kotli na biomaso so opremljeni s kurišči in pripadajočo opremo za dovod zgorevalnega zraka, kanali in ventilatorji za odvod dimnih plinov, napravami za dodajanje kuriva ter sistemom za iznos pepela. V kotlovnici so nameščene še naprave za vzdrževanje statičnega tlaka, raztezna posoda, obtočne črpalke in hranilnik toplote. Osnovno kurivo so lesni sekanci z vsebnostjo vlage do 40%. Deponija zmogljivosti 400 nm3 zadostuje za štiri dni obratovanja in stoji ob kotlovnici. Je pravokoten betonski silos z jekleno strešno nadkonstrukcijo in višino nasutja do 5 m. Opremljena je s sistemom za odjem goriva, sestavljenim iz pomičnih odjemnih drogov z vodili, hidravličnih cilindrov, hidravličnega agregata in transporterja.
 Celoten razvod s hišnimi priključki je dolg 4.426 metrov | |
 Prikaz načrtovane proizvodnje toplote iz lesa in kurilnega olja |
Toplotne postaje in nadzor
Vgradili so 58 toplotnih postaj skupne moči 5.500 kW in pridobili več kot 600 novih uporabnikov, ki so s plačevanjem toplote vključeni v sistem Petrolovih bonitet. Pri porabnikih so vgrajene kompaktne toplotne postaje indirektne izvedbe za ogrevanje prostorov. Toplotna postaja vsebuje vse potrebne elemente in sisteme za obratovanje, varnost in upravljanje delovanja sistema hišnega ogrevanja. Krmilnik toplotne postaje je vezan na centralni nadzorni sistem distributerja, ki preko mreže daljinskega nadzora komunicira z regulacijsko opremo in toplotnimi števci na odjemnih mestih ter s regulacijsko opremo kotlovnice.
40% nižja cena ogrevanja
V primerjavi s ceno toplote iz ogrevalne sezone 09/ 10, ki je znašala v povprečju 120 €/ MWh brez DDV, je nova cena ogrevanja na sekance za več kot 40% nižja. Vsaka toplotna postaja omogoča nastavitev lastne krivulje ogrevanja, s tem znižamo stroške, priklop na omrežje pa je za uporabnike brezplačen. S tem projektom so rabo energije iz obnovljivih virov povečali za 10 GWh in izpust CO2 v ozračje zmanjšali za 2.474 ton. V Sloveniji se je zanimanje za uporabo lesa v energetske namene močno povečalo, glavni razlog pa je nenehno zviševanje cene fosilnih goriv ter povečanje energetske zanesljivosti, neodvisnosti in samooskrbe zaradi uporabe domačega vira energije.
Z. Gračner, I. Jogan;
GRADNJA DALJINSKEGA OGREVANJA NA LESNO BIOMASO V RIBNICI
Mednarodna konferenca daljinske energetike 2011, Portorož 2011
