Kljub temu, da so polena najcenejše kurivo, je spreminjanje v toploto potrebno izvesti z najvišjim možnim izkoristkom. To je težje doseči s običajnimi kotli, saj z nalaganjem in dodajanjem ter pripiranjem podpiha ves čas dušimo delovanje. Izboljšanje dosežemo z enkratnim nalaganjem, gornjim odgorevanjem, delovanjem s polno močjo in odvajanjem viškov v hranilnik toplote, letni izkoristek pa ne bo višji kot 60%.
 Ena od možnih izvedb razporeditve elementov vplinjevalnega kotla na polena |
Vplinjevanje dvigne izkoristek
V sodobnem vplinjevalnem kotlu spodnja vrsta drv zgoreva navzdol, plini z dodatkom zraka popolnoma odgorevajo v vrtinčni komori, nezgorela polena pa se s postopno pomikajo v zgorevalno območje. Delovanje in ventilatorje vodi elektronika, kurilnica bo brezdimna in brezprašna, letni izkoristek pa večji kot 85%.
Kotel običajno nalagamo enkrat dnevno, po izkušnjah uporabnika z bloga ingenium.si, spodaj drobna, zgoraj pa večja in po možnosti ne čisto osušena polena. Obljubljen 90% izkoristek kotel doseže, ko imajo dimni plini okrog 170°C, pri 230°C pa pade na 60%. Uporabnik se očitno spozna na zgorevalne procese, ima potrebno merilno opremo in se je lotil tudi prilagajanja tovarniških nastavitev.
Osnovni napotki
Vplinjevalni kotli različnih proizvajalcev se med delovanjem med seboj malo razlikujejo, nekaj osnovnih napotkov pa je enakih. Polena naju nebi bila debelejša kot 10 cm, v spodnji začetni sloj je potrebno najprej položiti trske in zmečkan časopisni papir, preko njih plast drobnejših polen, na vrh pa najdebelejša. Po startu se temperatura dimnih plinov dvigne do 230°C nato pa počasi pada do 175°C, pri tem pa narašča tudi izkoristek. Pomembno je občasno čiščenje cevi izmenjevalca, ker že tanka plast saj zniža učinkovitost saj so zelo dober izolator.
Poleno in roka
Vsak, ki se ogreva s poleni ve, da bo vsakega imel najmanj štirikrat v roki, preden bo končalo v peči. Polena so primeren energent za ljudi, ki se lahko neovirano gibljejo in so še dovolj spretni pri uporabi tnala in sekire. Seveda pa s prekladanjem drv prihranijo veliko denarja, se ogrevajo sonaravno pa še razgibajo se ob tem. Če vse te lastnosti in možnosti imamo, toploto pa med delovanjem shranjujemo v primerno velikem hranilniku, bomo dosegli vrhunsko bivalno ugodje. Vsakodnevno rokovanje z lesom in ognjem pa bo uporabniku vedno znova omogočilo stik s temeljnimi naravnimi silami, ki človeka uravnotežijo in pomirijo.
