Vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote je poseg, ki ni poceni, vendar je večkratno koristen. Vgradimo lahko prezračevanje posameznega prostora ali celotnega stanovanja ter hiše, vgradnja pa bo zaradi sodobnih vrtalnih naprav opravljena hitro in brez prevelikega razbijanja. Dokler pa se ne odločimo za ta poseg imamo na razpolago nekaj rešitev, ki niso preveč drage in bodo vsaka zase ali vse skupaj zagotovo vsaj nekoliko izboljšale stanje. V preprečevanje nastanka plesni se splača vložiti nekaj truda, saj so lahko stroški za odpravljanje mnogo višji.
 Režo pod vrati lahko povečamo z vstavljanjem podložk ali žaganjem |
Začne se že poleti
Visoke temperature poleti pomenijo, da je v zraku lahko tudi velika količina vlage. Že takrat se lahko na hladnejših severnih ali kletnih stenah, za pohištvom, pod plastjo barve in pod tapetami začnejo pripravljati pogoji za nastanek plesni. V Nemčiji so ocenili, da je najmanj tri milijone stanovanj obremenjeno z vidno plesnijo, vsako peto stanovanje pa s sporami, ki se ne razvijajo na vidnih mestih. Prisotne pa so v zraku, ki ga dihajo stanovalci in so zaradi tega zdravstveno ogroženi. Zagotovo je glavni vzrok zatesnitev in varčevanje energije za ogrevanje, zaradi česar pozimi vlaga v prostorih skokovito naraste. V štiričlanskem gospodinjstvu lahko dnevno oddamo do 10 litrov vode, ki v obliki zračne vlage ne more več zapustiti zaprtega stanovanja in kondenzira na najhladnejših delih sten.
Aktivno zračenje in pripire pod vrati
Namensko zračenje je bilo nepotrebno, dokler so netesna vrata in okna omogočala stalno in samodejno prezračevanje, vendar pa tudi veliko izgubo toplote. Sodobna zatesnjena stanovanja je potrebno občasno sunkovito prezračiti, hitro zamenjati vlažen zrak z zunanjim, bolj suhim in nato spet zapreti okna.
 Zmanšanje stroškov za ogrevanje če prezračujemo in vračamo toploto |
Potrebno je omogočiti tudi pretakanje zraka med prostori. Zato je priporočljivo odstraniti pragove, da reža pod vrati omogoči gibanje zraka, tudi če ne prezračujemo. Odpiranje posameznega okna ali vrat, kratkotrajna vključitev WC ventilatorja ali odpiranje vrat shrambe, ki je povezana z zračnikom v stavbi, povzročijo mini prepihe, ki zaradi rež pod vrati omogočijo gibanje zraka v predelih, kjer se to prej zagotovo nebi zgodilo. Režo lahko povečamo z vlaganjem podložk (podložka za spono) v tečaj vrat, če pa imamo na tleh debele obloge pa bo potrebno dodatno odžagati kakšen centimeter spodnjega roba. Centimeter široka reža pod 90 cm širokimi vrati je enake površine kot 9 x 9 cm velika kvadratna luknja, zato je prezračevanje omogočeno. Strošek za to dodelavo je malenkosten, podložke stanejo nekaj centov, odrezovanja vrat pa se lahko loti vsak sam, z ročno ali električno žago.
Grelni kabli za omarami
Električni grelni kabli, ki jih polagamo v žlebe ali pod keramiko so lahko koristni tudi v borbi s plesnijo. Če omare odmaknemo od hladnih zidov, da omogočimo kroženje zraka in damo plesnim manj možnosti, bomo s tem občutno zmanjšali uporabno površino stanovanja. Grelni kabel, nameščen 10 cm nad tlemi in s sponkami pritrjen na zid v vsej dolžini omare se segreje na okrog 50 °C in zaradi konvekcije, podobno kot radiator, povzroči kroženje ogretega zraka za omaro. S tem za malenkost ogreje steno ter močno poslabša pogoje za razvoj plesni, omaro pa lahko spet bolj približamo zidu. Na ta način lahko delno rešimo tudi zimske probleme z zunanjim podhlajenim zidom, kljub temu pa zračenje stanovanja še vedno ostaja zapoved številka ena. Grelni kabel s prigrajenim vtikačem se napaja iz najbližje vtičnice, lahko ga naročimo pri proizvajalcu (pri nas prodajajo podjetja Koop ali Devi), na meter dolžine pa porabi za okrog 16 W elektrike. V tujini opremljen kabel grelne dolžine okrog 2 m stane približno 60 €, dobavljajo pa kable do dolžine 10 m.
|
|
Kompresorski sušilnik zraka
Ena od možnosti za sušenje zraka v prostorih, dokler energetsko ugodnejša rešitev ni možna. Naprava je zelo učinkovita, vendar je tudi porabnik elektrike. Povprečna cena takšnih naprav je okrog 200 €, poraba elektrike okrog 380 W. Naprava vsesa vlažen zrak, ga osuši in ga ogreje za stopinjo ali dve nad temperaturo prostora in vrne v prostor. Sušilnik je uporaben tudi za pospeševanje sušenja perila v zaprtih prostorih v zimskem času.
 Kompresorski sušilec zraka bo izločil vlago vendar za to porabil nekaj elektrike |
Samodejni zračni kolektor
Prostore lahko poskušamo pozimi osuševati z vpihavanjem ogretega zraka, ki prihaja iz zračnega solarnega kolektorja, nameščenega na zunanji južni steni prostorov. Ta rešitev ni možna v vsakem okolju in je dražja, saj kolektor stane okrog 1300 €, nato pa deluje brezplačno, ker ventilator poganja majhen fotovoltaični modul v kolektorju. Na nasprotni strani prostora ali stanovanja naredimo izstopno odprtino za vlažen odpadni zrak. Zunanji suh zimski in ogret zrak bo izpral vlago iz prostora v dnevnem času, kadar tudi nastaja največ vlage, miroval pa bo ponoči. Dodaten topel zrak bo zmanjšal tudi porabo energije za ogrevanje.
 Zračni kolektor deluje samodejno, ko posije sonce začne delovati ventilator |
V tehniki so stvari v bistvu enostavne. Če kaj odvzameš na enem koncu, se to bo takoj poznalo na drugem. Zato je tehtanje med prihranki in posledicami vedno pomemben del vseh odločitev. Največkrat pa varčevanje ne pomeni odrekanja ampak samo prilagoditev življenjskih navad.
Povezane vsebine
