Bralec je izpostavil problem prezračevanja poleti, ko mu ta ne deluje optimalno in se v starejši hiši srečuje z problemom prekomerne sopare.
Vprašanje bralca:
V starejši zidani hiši, ki ima centralni prezračevalni sistem (Zehnder) se že nekaj let pojavlja zoprna težava – ko je zunaj vroče prihaja do občutnega dviga vlage in sopare v hiši (pri pretvorbi se sprošča toplota) in je prezračevalni sistem premalo učinkovit. V naši reviji je že pred leti videl kako naj reši prezračevalne kanale, glede na to, da je stavba stara, obnovljena, je to rešil z več dimniki, ki so že v stavbi in mu sedaj služijo za dotok in odtok zraka.
Bralec sprašuje ali bi mu lahko pomagali raziskati kdo mu lahko to reši bolje od opcij, ki so mu bile predlagane – da vgradi klimatsko napravo in razvlaževalec, ter odpira okna. Sicer je s sistemom prezračevanja zadovoljen čez preostalo leto.
Odgovor:
Za ta problem obstaja razmeroma enostavna rešitev, za katero pa bi morali imeti nekaj zemljišča okrog hiše. Enako rešitev uporabljajo za nizkoenergetske in pasivne hiše ter se je v vseh letih uporabe izkazala za zelo učinkovito.
Govorimo o vkopani PVC cevi, skozi katero zajemamo zrak pozimi in poleti. V zimskem času se zaradi višje temperature zemlje, kot je zrak v okolici slednji segreje in ga je v zelo hladnih dneh potrebno le delno dogrevati, preden ga dovedemo v prostore.
Poleti se sistem obrne, zemlja postane hladnejša od zunanjega zraka, pri tem pa se zgodita dva dobra učinka. Prvi, zrak je hladnejši in lahko z njim prostore celo ohladimo, brez da bi pri tem porabili dodatno energijo, razen tiste za ventilator. Drugi učinek je razvlaževanje, saj vlaga v zraku na steni vkopane in ohlajene cevi kondenzira. Cev je položena s padcem, da lahko vlaga na določenem delu odteče v zemljo.
Za ilustracijo navajamo ugotovitve uporabnika, ki stanuje v severni Nemčiji. Prezračevanje je vgradil sam, (Paul, WRG Multi), ki odlično deluje, z visokim izkoristkom. Vmes mu je napravo poplavilo, sam se je lotil popravila in je nad servisno neprijaznostjo izdelka izjemno neprijetno presenečen. Poglobil se je tudi v način delovanja prezračevalnih naprav različnih proizvajalcev s križnimi in protistrujnimi izmenjevalci toplote, za vse pa trdi, da so za to kar imajo v škatli, veliko predrage.
Njegova vkopana cev se nahaja v globini 1,5 m, dolga je 15 m, premer 200 mm, na najnižji točki je vgradil peskolov za izločeno vlago, izmeril je da tak sistem zadostuje za izmenjavo 150 m3 zraka na uro. V najbolj vročih poletnih dneh iz cevi izstopa zrak 17°C, ki se nato na izmenjevalcu prezračevalne naprave ogreje na 22°C, kar je veliko bolje, kot če bi direktno vpihoval zunanji zrak, ki ima 35°C. Še bolj pomembna se mu zdi korist vkopanega izmenjevalca v zimskem času, saj se zrak v njem predgreje. Pred tem mu je prezračevalni sistem večkrat zamrznil in ga je moral odtaljevati.
