Baterije kmalu del vsega

Prvi poskusi shranjevanja elektrike v baterije z litijem segajo v 1970 leto. Litij je zelo reaktiven, saj v običajnih atmosferskih pogojih zaradi prisotnosti vode in kisika samodejno zagori, zato se v baterijah nahajajo bolj varne litijeve spojine, ki so sposobne sprejeti in oddati litijeve ione.

Litij- ionske lahko polnimo

Baterij iz litija ni možno polniti, litij – ionske pa lahko. Zdržijo več stokratno polnjenje in praznjenje, zadržijo visok energetski nivo, delujejo z napetostjo 3,7 V, lahko jih polnimo počasi ali hitro, ter delujejo skoraj enakomerno v različnih temperaturnih okoljih. So dražje od drugih baterij, saj je proizvodnja bolj komplicirana. Lahko imajo različne oblike, shranjujemo pa jih delno ali popolnoma napolnjene, saj bodo napetost zadržale dolge mesece.

Baterije Li-Ion so preplavile vsa področja delovanja človeka

Skokovit razvoj in izboljšave

Zaradi dobrih lastnosti imajo Li-ion baterije izjemno svetlo prihodnost. Današnje baterije, ki imajo med plasti litija dodan elektrolit bodo počasi izpodrinile Litij- zrak baterije, ki so sposobne shraniti še več elektrike in bodo v kratkem prevzele trg. V laboratorijih že preizkušajo litij – natrijeve in litij- žveplene baterije, kar pomeni, da na področju shranjevanja elektrike še zdaleč nismo videli vsega. Nove variante zdržijo tisoče ciklov polnjenja, imajo 90% izkoristek, omogočajo polnjenje v zelo kratkem času, okrog 10 minut, zaradi množične proizvodnje pa pričakujejo tudi padec cen.

Vpliv na okolje, trajnost, uporabnost

Sodobne Li-ion baterije vsebujejo manj strupenih kovin kot drugi tipi, ki so izdelani iz strupenih kadmija in svinca. V glavnem veljajo za nestrupen odpadek, saj vsebujejo železo, baker, nikelj in kobalt, lahko jih zakopavamo na smetiščih, pa tudi med zgorevanjem v sežigalnicah ne oddajajo strupenih spojin. Vsi materiali za izdelavo so poceni, najdražji je kobalt, z recikliranjem pa lahko vse sestavine povrnemo v ponovno obdelavo. V izdelavo je seveda potrebno vložiti nekaj energije, za kilogram Li-ion baterij pa potrebujemo energijo enako 1,6 kg nafte.

V razvitem svetu verjetno ni človeka, ki nebi v žepu imel vsaj enega izdelka na baterijski pogon, veliko pa jih ima baterijo kar vgrajeno v telo, na primer v srčni vzpodbujevalnik. Naslednje področje je avtomobilizem, največ baterij na enem mestu pa je vgrajenih v velike zalogovnike elektrike za podporo elektroenergetskih sistemov. V kratkem bodo paketi baterij postali še običajen sestavni del stanovanjskih hiš, zato je vlaganje v delnice tovarn baterij zagotovo dobra naložba.