Elektrika je v široki paleti različnih energentov, ki so danes na razpolago uporabnikom, ena od najžlahtnejših energij in v vsakem pogledu nekaj posebnega. Lahko jo neposredno spreminjamo v svetlobo, z njo napajamo elektromotorje, ki so del skoraj vsakega hišnega aparata in jo končno spremenimo tudi v toploto.
Z nevidnimi električnimi nihaji dobivamo signale za radijske in TV sprejemnike, telefone vseh vrst in z njeno pomočjo prodiramo v vesolje. Trenutno je njena cena v primerjavi z drugimi energenti ugodna, zanesljivost dobave pa izjemno visoka. Prekinitev dobave elektrike ima za ljudi na prizadetem območju posledice katastrofalnih razsežnosti, in pomeni tudi vračanje v srednji vek, saj elektrike ne moremo nadomestiti z nobenim drugim energentom.
Vprašanje ogrevanja
Načeloma je elektrike za ogrevanje škoda. Vendar ta trditev ne drži v vseh primerih. Napotki ekologov za uporabo lesa ali zemeljskega plina za ogrevanje so logični, vendar izvedba potrebnih instalacij ni povsod možna, pojavi pa se tudi vprašanje cene. Na splošno velja, boljša kot je ekonomičnost in ekološka neoporečnost sistema, višja je začetna investicija v opremo. Pri odločitvi za elektriko odpade kup stroškov, dimnik, zalogovnik, preboji za napeljave, dodatni prostori, sezonska nabava kuriva, občasno vzdrževanje ter nadzor s strani serviserjev in drugo.
Odločitev za električno ogrevanje pomeni nizek začetni strošek, enostavno montažo, še enostavnejšo regulacijo in izredno natančno izmerjeno porabo ter nadzor nad tekočimi stroški. Proizvajalci trdijo, da strošek instalacij za ogrevanje srednje velike stanovanjske hiše znaša okrog 2.100€, s tem, da spretnejši kupci lahko montažo izvedejo sami. Če stavbo ali stanovanje odlično toplotno izoliramo in vgradimo še prezračevanje z vračanjem toplote, potem bodo tudi energetiki težko našli razloge, ki bi govorili proti elektriki.
Najboljše je talno
Odločitev za talno ogrevanje z vgradnjo v estrih je zagotovo ena od racionalnejših rešitev. Na ta način lahko izkoristimo toplotno vztrajnost mase estriha in večji del porabe elektrike pomaknemo v nočni čas, ko je njena cena prepolovljena. Enake grelne elemente lahko vgrajujemo tudi v steno ali v strop.
Običajno v tla bivalnih prostorov vgrajujemo grelne kable z močjo do 100 W/m2, v kopalnice, kjer prebijemo manj časa pa do 160 W/m2. Če je estrih že izveden, kable polagamo pod zaključni pod, keramiko, granit, laminat, PVC obloge ali parket. Kadar so bivalni prostori že dokončani, je vgradnja električnega ogrevanja kljub temu možna, in to s pomočjo grelnih folij, ki so debele samo 0,2 mm. Grelna folija je predvidena tudi za vgradnjo v montažni strop, za stropno ogrevanje. Izdelane so v standardnih širinah 40, 60 in 100 cm, in standardnih močeh 60, 80, 150 in 200 W/m2. Vodenje je izvedeno z enostavno in razumljivo avtomatiko, termostati in časovnimi urami, ki jih nastavlja uporabnik sam.
Električni stenski konvektorji
So primerni za osnovno ali dodatno ogrevanje prostorov, so poceni in ne potrebujejo vzdrževanja. Običajno se v notranjosti nahaja večslojna aluminijska grelna plošča, katere temperatura ne presega 1800C, vodeni pa so z elektronskim termostatskim stikalom, ki zagotavlja zelo natančne temperaturne nastavitve. Delujejo enako kot običajni radiatorji, delno s sevanjem toplote, delno pa s konvekcijo, dviganjem in kroženjem ogretega zraka. Različne izvedbe vidnih površin, od obarvane pločevine do tanke plasti kamna, izbiramo z ozirom na obliko in opremo prostora. Kamnite izvedbe nekaj toplote tudi akumulirajo in jo oddajo, ko je konvektor že izključen. Za dobro izolirana stanovanja velikosti do 150 m2 lahko zadostujejo grelna telesa s skupno močjo do 5 kW, za kar po trditvah prodajalcev zadostuje že vložek okrog 2.000 €.•
