Geosonda – kako deluje in koliko stane vrtina za ogrevanje

Geosonda je ključni element sistema ogrevanja, ki izkorišča toploto zemlje. Gre za globinsko vrtino, v kateri kroži posebna tekočina in iz podzemlja prenaša stabilno toplotno energijo do ogrevalnega sistema v hiši. Prav zaradi stalne temperature tal med 10 in 12 °C omogoča geosonda zelo učinkovito in zanesljivo ogrevanje skozi vse leto.

Sistem, ki ga sestavljata geosonda in geotermalna toplotna črpalka, spada med energetsko najučinkovitejše načine ogrevanja in hlajenja doma. V primerjavi s sistemi zrak-voda porabi manj električne energije, saj toploto črpa iz stabilnega vira – zemlje. Ker je odločitev za ogrevalni sistem dolgoročna, se mnogi investitorji sprašujejo, ali je začetna naložba res previsoka ali pa je ogrevanje z geosondo na dolgi rok celo najcenejša rešitev.

Geosonda prestreza energijo zemlje. Na globini okrog 100 m je temperatura poleti in pozimi konstantna, ca. 12 °C.  

Kaj je geosonda?

Geosonda je globinska vrtina, namenjena izkoriščanju toplote zemlje za ogrevanje in hlajenje objekta. V vrtino, ki je običajno globoka med 80 in 150 metri, se vgradi cevni sistem, po katerem kroži posebna tekočina. Ta iz tal prevzema toplotno energijo in jo prenaša do ogrevalnega sistema v hiši.

V globinah okrog 100 metrov so temperature tal razmeroma stalne, običajno med 10 in 12 °C. Prav ta temperaturna stabilnost je ključna prednost geosonde, saj omogoča enakomerno in zanesljivo delovanje skozi vse leto, ne glede na zunanje vremenske razmere.

Pred izvedbo vrtine je potrebno preveriti geološke značilnosti tal in njihovo toplotno prevodnost. Na podlagi teh podatkov se določi potrebna globina vrtanja in moč sistema. Vrtino izvede usposobljeno podjetje s specialno opremo, saj mora biti izvedba natančna in trajna.

Geosonda sama po sebi ne ogreva objekta – deluje v povezavi z geotermalno toplotno črpalko, ki prevzeto toploto dvigne na uporabno temperaturo za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode.

Geosonda omogoča stabilen vir toplote, zato sistem porabi manj električne energije in ima daljšo življenjsko dobo kot sistemi, ki toploto črpajo iz zraka.

Kako deluje geosonda?

Geosonda deluje kot prenosnik toplote med zemljo in ogrevalnim sistemom v hiši. V globinski vrtini je nameščen cevni sistem, po katerem kroži posebna tekočina. Ta iz tal prevzema naravno shranjeno toploto in jo prenaša do notranje enote sistema.

V ogrevalni sezoni tekočina v geosondi izkorišča stabilno temperaturo tal, ki je na globini okrog 100 metrov med 10 in 12 °C. Ogreta tekočina nato toploto odda geotermalni toplotni črpalki, kjer se s pomočjo kompresorja temperatura dodatno zviša na raven, primerno za talno gretje, radiatorje ali pripravo tople sanitarne vode.

Ker je temperatura zemlje skozi vse leto razmeroma stalna, sistem deluje bolj enakomerno kot toplotne črpalke zrak-voda, ki so odvisne od zunanjih vremenskih razmer. Približno štiri petine potrebne toplotne energije sistem pridobi iz okolice, preostanek pa predstavlja porabljena električna energija za delovanje naprave.

Učinkovitost sistema se izraža s kazalnikom grelnega števila (COP), ki pri geotermalnih sistemih pogosto dosega vrednosti okrog 5. To pomeni, da za 1 kWh porabljene električne energije pridobimo približno 5 kWh toplotne energije.

Toplotna črpalka z geosondo nam dolgoročno zagotovi zanesljivo in poceni ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

Cena celotnega sistema (geosonda + geotermalna toplotna črpalka)

Ko geosondo povežemo z geotermalno toplotno črpalko, znaša skupna investicija običajno med 15.000 in 30.000 evri. Končna cena je odvisna od potrebne moči toplotne črpalke, toplotnih izgub objekta, talnih razmer, velikosti parcele ter zahtevnosti izvedbe.

Pri novogradnji je investicija praviloma ugodnejša, saj je izvedba vrtine lažja in ni potrebna prilagoditev obstoječega ogrevalnega sistema. Za dobro izolirano hišo velikosti približno 150 m² se cena sistema na ključ najpogosteje giblje med 15.000 in 20.000 evri.

Kakšne so subvencije za sistem z geosondo?

Pri odločitvi za vgradnjo sistema, ki vključuje geosondo in geotermalno toplotno črpalko, lahko del stroškov povrnete s pomočjo nepovratnih spodbud Eko sklada, ki spodbuja investicije v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije.

Pri novi vgradnji (novogradnja):
Nepovratna subvencija znaša do 20 % priznanih stroškov investicije, pri čemer je za sisteme zemlja-voda oziroma geosondo zgornja meja običajno do 3.000 EUR.

Pri zamenjavi stare kurilne naprave:
Če zamenjate star, neučinkovit sistem ogrevanja z geotermalnim sistemom, ki vključuje geosondo, je možna subvencija do 40 % priznanih stroškov, pri čemer znaša najvišji znesek 6.000 EUR za naprave zemlja-voda / geosondo.

Subvencije se lahko razlikujejo glede na:

• to, ali gre za prvo vgradnjo ali zamenjavo starega sistema,
• vrsto sistema in njegovo energijsko učinkovitost,
• ali je vloga za subvencijo pravilno oddana in vsi pogoji izpolnjeni.

Na primer, če investicija v sistem z geosondo znaša 17.000 EUR, lahko ob upravičenosti do najvišje subvencije pri zamenjavi starega sistema realni strošek investicije pade na približno 11.000 EUR ali manj, kar občutno izboljša finančni vpliv celotne naložbe.

Če si želite ogledati celovit pregled subvencij Eko sklada, njihove pogoje in konkretne zneske, preverite članek Subvencije Eko sklada

Geosonda in toplotna črpalka nam v svoji življenski dobi prihranita veliko denarja

Vlogo za pridobitev nepovratne spodbude je praviloma treba oddati po zaključeni investiciji. Ob zamenjavi stare kurilne naprave je potrebno priložiti dokazila o obstoječem stanju, fotografije pred in po izvedbi, račune za izvedena dela ter potrdilo izvajalca o zaključku vgradnje sistema z geosondo.

Čeprav je investicija v sistem z geosondo na začetku zahtevnejša in nekoliko višja kot pri klasičnih ogrevalnih rešitvah, se dolgoročna ekonomika pokaže drugače. Zaradi stabilnega vira toplote, nižje porabe električne energije in daljše življenjske dobe sistema so obratovalni stroški praviloma nižji.

Ker geosonda omogoča visoko učinkovitost in stabilen vir toplote, je takšen sistem dolgoročno manj občutljiv na morebitno rast cen elektrike, ki se glede na energetske trende v Evropi pričakuje tudi v prihodnje.

Življenjska doba geotermalnih sistemov dosega 30 do 40 let, sama geosonda pa ima še bistveno daljšo trajnost, saj je po vgradnji praktično neizpostavljena obrabi.

To pomeni, da je ob morebitni menjavi notranje enote toplotne črpalke čez desetletja potrebno zamenjati le del sistema, medtem ko geosonda ostane v uporabi. Strošek takšne obnove je zato bistveno nižji od začetne investicije, kar dodatno potrjuje, da je ogrevanje z geosondo dolgoročno ena najbolj stabilnih in ekonomičnih rešitev.

Vas zanima geosonda in toplotna črpalka? Izpolnite spodnji kontakti obrazec in v najkrajšem možnem času vam bomo odgovorili na vprašanja.